Kot je znano, je premier Janez Janša v soboto ob 25. obletnici pokola Bošnjakov v Srebrenici na tviterju zapisal, da pokola ne bi bilo, »če bi na ozemlju bivše Jugoslavije po njenem razpadu počistili s komunistično ideologijo in obsodili povojne poboje v Sloveniji in drugod.«
Nato je objavil še en tvit, da pokola v Srebrenici ne bi bilo, če bi »Združeni narodi komunistične genocide obsodili enako kot holokavst. Ker se to ni zgodilo, je doktrina JLA, da je treba nasprotnika fizično uničiti, ponovno zaživela ob razpadu Jugoslavije.«
Na Janševe tvite so se ogorčeno odzvali bošnjaški mediji. Spletni portal Slobodna Bosna je že prvi tvit označil kot »morbidno, nedržavniško provokacijo«, saj je pri genocidu v Srebrenici šlo za uresničevanje velikosrbskega načrta.
»Medtem ko ves svet govori o genocidu v Srebrenici, ta politik obrača pozornost javnosti na nekaj drugega, z izražanjem sporočil, ki jih je mogoče razumeti kot fašistične. Ali skuša Janša na ta način amnestirati zločince, ki so zakrivili enega največjih genocidov na tem območju,« so zapisali na spletu pri sarajevskem časopisu Oslobođenje.
Zaradi zlorabe tragedije v Srebrenici za notranje politični obračun so protestirali tudi v slovenskih opozicijskih strankah.
Nekdanja hrvaška premierka Jadranka Kosor.
Tako Kosorjeva kot bošnjaški novinarji pa tudi niso prezrli skupne videokonference slovenskega premierja Janeza Janše, madžarskega premierja Viktorja Orbana in srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki so si nadeli ime »klub borcev za svobodo«.
Znano je, da je bil Vučić v času vojne v BIH (1992-1995) zagrizeni srbski nacionalist in podpornik sil bosanskih Srbov, ki so nato poleti 1995 pod vodstvom Radovana Karadžića in Ratka Mladića tudi izvedle genocid v Srebrenici. Ko se je Vučić leta 2015 udeležil komemoracije v Srebrenici, so ga ogorčeni Bošnjaki izžvižgali in vanj metali kamenje.
