"Delna prisotnost arogance Zahoda je tisto, kar v določeni meri krepi zagrenjenost v vzhodni Evropi in na žalost tudi pri ljudeh zahodne Evrope povzroča, da zviška gledajo na Vzhodnoevropejce," je menil Kurz. Dodal je, da sam ne da nič na politiko "povzdignjenega kazalca". Ocenil je, da gre za "nevaren razvoj" dogodkov.
V pogovoru je prvak ÖVP poudaril, da ni "nobenega prostora za pogajanja", ko gre za temeljne vrednote, kot sta pravna država in demokracija. "To je osnova Evropske unije. Da so nekatere države v migracijski krizi poskušala druge države prisiliti v politiko odprtih meja, je poglobilo jarke v Evropi," je dejal Kurz.
A pogled nazaj po njegovih besedah ne kaže samo napak. "Če pogledamo gospodarski razvoj na Poljskem, Madžarskem, Češkem ali Slovaškem na eni strani ter v Italiji na drugi strani, potem vidimo, da jasen tržnogospodarski pristop deluje, in da so številni programi podpore izzveneli v prazno," je še dejal.
Pritisk na nekatere vzhodnoevropske države, kar zadeva demokracijo, pravno državo in svobodo medijev, se Kurzu zdi upravičen, a se mu zdi legitimno, da se pove, da sta Madžarska in Poljska minulo leto dosegli gospodarsko rast pri približno petih odstotkih.
Kot je še dejal, je potrebno preprečiti, da bi govorili o tem, da "protievropska miselnost" obstaja zgolj v vzhodni Evropi. "Obstaja tudi na Zahodu, a na srečo ne prevladuje," je še dejal.
Glede širitve EU in odločitve EU, da še ne bo začela pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, je Kurz dejal, da je šlo za "absolutno napačno odločitev" in menil, da so si Severna Makedonija in druge države resnično prizadevale za reformo in si zaslužijo evropsko perspektivo. Posvaril je, da je potrebna previdnost, da ne bi te države namesto tega prišle pod vpliv Turčije, Rusije ali Kitajske.