Revija Reporter
Svet

Krvavi protesti v Venezueli: lahko Maduro preživi ta pretres?

STA

24. jan. 2019 11:31 Osveženo: 11:35 / 24. 1. 2019

Deli na:

Nicolas Maduro

Reuters

Na sredinih protivladnih protestih opozicije v Venezueli je po najnovejših podatkih nevladne organizacije Foro Penal umrlo 13 ljudi, najmanj 109 so jih aretirali. Protesti proti predsedniku Nicolasu Maduru so po navedbah aktivistov za človekove pravice žrtve zahtevali v šestih zveznih državah, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Na ulice venezuelskih mest je v sredo na poziv opozicije odšlo več sto tisoč ljudi. Predsednik venezuelskega parlamenta Juan Guaido se je pred protestniki v Caracasu razglasil za začasnega predsednika države.

Med nekaterimi protesti so izbruhnili spopadi med protestniki in policijo. V prestolnici Caracas je med demonstracijami prišlo do kaosa, ko je več deset mladih blokiralo cesto skozi bogato četrt Altamira. Vojska je odgovorila s solzivcem in gumijastimi naboji.

Iz Caracasa ter zveznih držav Tachira, Barinas, Portugesa, Amazonas in Bolivar poročajo o smrtnih žrtvah protestov. Večina žrtev je umrla zaradi strelnih ran.

Socialistični predsednik Maduro je po volitvah leta 2015, na katerih je spričo hudega pomanjkanja in splošne krize v državi večino v narodni skupščini prevzela opozicija, z več spornimi pravnimi manevri parlament leta 2017 razpustil in vzpostavil ustavodajno skupščino, v katero pa je imenoval sebi poslušne člane. Kljub protestom je nato dosegel tudi, da opozicija ni smela sodelovati na lanskih predsedniških volitvah, na katerih je potem zmagal sam.

A ko je Maduro 10. januarja prisegel za drugi predsedniški mandat, so se razmere začele zaostrovati. Parlament je pet dni po prisegi Madura sprejel deklaracijo, v kateri je nov mandat predsednika Madura razglasil za nezakonitega, na sredinih množičnih demonstracijah pa se je Guaido razglasil za začasnega predsednika. Vojska je podprla Madura.

Kot takega ga je priznal ameriški predsednik Donald Trump, sledile pa so druge države v regiji, vključno z Brazilijo, Kanado, Kolumbijo, Čilom, Perujem in Argentino, ter Organizacija ameriških držav. Na stran Madura pa so se postavili Mehika, Bolivija in Kuba.

Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini je v sredo zvečer sporočila, da EU podpira demokracijo v Venezueli in poziva k svobodnim in poštenim volitvam v državi.

Rusija je bila danes kritična do drže Zahoda v zvezi s krizo v Venezueli. Kot je na družbenem omrežju Facebook zapisala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova, stališče Zahoda "kaže na odnos teh držav do mednarodnega prava, suverenosti ter načela nevmešavanja v notranje zadeve držav," poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Madura je danes podprl tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki se je z venezuelskim kolegom, s katerem sta že več let v tesnih odnosih, govoril po telefonu.