Kriza v Makedoniji: Zaev pripravljen odstaviti predsednika Ivanova

Ivanov, ki je po sklenitvi sporazuma o imenu Makedonije napovedal, da ga ne bo podpisal, ker je škodljiv in ponižujoč za Makedonijo, je danes ponovil, da gre za njegovo končno stališče, pri katerem vztraja.

"Moje stališče glede škodljivega dogovora o imenu je končno in ostaja nespremenjeno kljub vsem grožnjam in pritiskom," je dejal v odzivu na izjave Zaeva po poročanju makedonske tiskovne agencije Mia.

"Pozivam Zaeva, da takoj sproži postopek odstavitve z isto dvotretjinsko večino, kot jo potrebuje za spremembo ustave" v skladu s sporazumom z Grčijo, je Ivanov zapisal v izjavi, ki jo je posredoval televiziji Kanal 5, za katero je omenjeno v torek izjavil Zaev.

Zaev je za Kanal 5 sicer dejal, da bo postopek odstavitve predsednika sprožil le, če bo moral, in izrazil upanje, da Ivanov ne bo obstruiral postopkov. Ivanov mora namreč po ratifikaciji sporazuma v parlamentu podpisati sporazum, v nasprotnem primeru pa mora parlament o njem znova glasovati.

O ratifikaciji sporazuma, po katerem bi se država imenovala Severna Makedonija, naj bi danes parlament nadaljeval razpravo in ga po nekaterih napovedih tudi že ratificiral.

Zaev je še spomnil, da bodo o sporazumu na koncu odločali državljani na referendumu, ki bo zavezujoč. "Če bo večina sporazum podprla, bo veljaven, če pa bo večina proti, potem ratifikacija sporazuma, kot tudi dogovorjeno ime, ne bosta veljala," je pojasnil.

V istem pogovoru je sicer po poročanju srbske tiskovne agencije Beta dejal, da je že njegov predhodnik Nikola Gruevski iz sedaj glavne opozicijske stranke VMRO-DPMNE, ki sporazumu z Grčijo odločno nasprotuje, sprejel spremembo imena države v Zgornjo in Severno Makedonijo za splošno uporabo že leta 2012 in 2013. Pri tem pa Grčija "ni sprejela makedonskega jezika in identitete", kot je v sedanjem sporazumu, je dejal. Grčija je po njegovih besedah takrat to zavrnila zaradi gradnje vrste poslopij in spomenikov v Skopju po antičnem vzoru.

Pojasnil je, da je to bilo mogoče slišati v nezakonitih prisluhih, ki jih je takrat kot vodja opozicije posredoval tožilstvu. Ni pa jih hotel objaviti leta 2015 ob izbruhu prisluškovalne afere, ker ni želel škoditi pogajalski poziciji Makedonije, je dodal.