V skladu s sporazumom po pet sedežev v spodnjem in zgornjem domu parlamenta pripada članom stranke Farc, ki je izšla iz istoimenskega razpuščenega gverilskega gibanja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zasedli so jih samo osem, saj bivši poveljnik Farca Ivan Marquez svojega sedeža v senatu ni želel zasesti, ker so njegovega kolega, ki bi moral prav tako zasesti položaj v senatu, Jesusa Santricha aretirali, ZDA pa zahtevajo njegovo izročitev zaradi trgovine z mamili.
Odhajajoči predsednik Kolumbije Jose Manuel Santos, ki je podpisal sporazum, je na ustanovnem zasedanju pozdravil prisotnost poslancev Farca. "Mnogim ne bo všeč, da vidijo tu člane Farca, a mene je to napolnilo z zadovoljstvom", saj so se ljudje, "ki so se z orožjem pol stoletja borili proti državi in njenim institucijam, pokorili kolumbijski ustavi in zakonom", je dejal Santos, ki je za mirovni sporazum s Farcom leta 2016 dobil Nobelovo nagrado za mir.
"Odslej bodo njihovo edino orožje besede," je dodal na zasedanju parlamenta, ki so ga neposredno prenašali na televiziji, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
To je zadnje ustanovno zasedanje parlamenta pod vodstvom Santosa, ki ga bo 7. avgusta na položaju nasledil novoizvoljeni predsednik, desničar Ivan Duque. Ta sporazumu nasprotuje, ker da je preveč popustljiv do nekdanjih gverilcev. Obljubil je spremembo sporazuma, ki je razdelil kolumbijsko družbo, tako da bodo šli voditelji gverilcev, ki so zagrešili hude zločine, v zapor, preprečiti pa jim želi tudi vstop v kongres.
Duquejeva stranka Demokratičnega centra ima po marčevskih parlamentarnih volitvah večino v novem sklicu senata in je druga najmočnejša stranka v predstavniškem domu. Farc je dobil manj kot odstotek glasov, kljub temu pa mu v skladu s sporazumom pripada deset poslanskih sedežev.
Santos je v kongresu bodočega predsednika države pozval, naj skrbi in brani sporazum, naj skrbi za "mir, ki se je rodil", saj gre za najbolj vredno stvar, ki jo lahko ima kak narod. Spremembe mirovnega sporazuma "bi ga lahko raztrgale na koščke", je še opozoril po poročanju dpa.
Revolucionarne oborožene sile Kolumbije (Farc) so bile marksistična gverilska skupina, največja uporniška skupina v državi, ki se je pol stoletja borila proti vladnim silam in desničarskih paravojaških skupinam. Državljanska vojna, ki so jo zaznamovale ugrabitve in izginotja več deset tisoč ljudi, je zahtevala okoli 260.000 življenj, sedem milijonov ljudi je bilo prisiljeno zapustiti svoje domove.