Sindikati v koalicijskem sporazumu pogrešajo reforme in socialni dialog

"Nič o prenovi oziroma reformi pokojninskega sistema, nič o prenovi zdravstvenega sistema, nič o prenovi davčnega sistema, celo nič o zakonu o delovnih razmerjih. Zgolj nekaj popravkov, s katerimi pa se je ukvarjala že dosedanja koalicija in v določenem delu ni bila uspešna; tudi s pomočjo strank, ki sedaj prevzemajo vlado," je poudarila Jerkičeva. Dodala je, da sta do volitev dobri dve leti, zato je razumljivo, da reform ne bo.

Izpostavila je nekaj "konkretnih že videnih ter obravnavanih in zavrnjenih posegov", med drugim hitrejši dvig odmernega odstotka pokojnin za moške ter preučitev izrednih uskladitev pokojnin in vključevanje zasebnega sektorja v odpravljanje čakalnih vrst.

Opozorila je tudi, da bi povečanje sredstev za nagrajevanje v javnem sektorju lahko vodilo v znižanje osnov, saj da je glede na splošno načelo o vitki javni upravi težko pričakovati, da bo vlada povečala maso za plače.

Glede kadrovske politike je kot zanimiv izpostavila predlog nagrajevanja zaposlenih z delniškimi opcijami. Z delavskega vidika je opozorila tudi na to, da dve stranki v vladi nista glasovali za sprejem zakona o minimalni plači in se nista strinjali z dvigom denarne socialne pomoči, strinjali pa sta se z ukinjanjem dodatka za delovno aktivnost. "V svojih programih nimata prioritet na področju delavskih pravic," je poudarila. S tem se je posebej obregnila ob SDS in NSi.

Opozorila je še, da v sporazumu "z besedo ni omenjen socialni dialog", pri čemer upa, da to ni značilnost nove vlade. Izjemno pozornost sindikatov sicer napoveduje tudi področjem javnih storitev in morebitnim poskusom privatizacije zdravstva in šolstva ter dolgotrajne oskrbe.

"Ukinjanju socialnih transferjev je namenjena visoka prioriteta - brez kakršnih koli analiz. Plače v javnem sektorju in predlogi socialne kapice pa bodo naslednja točka, kjer bo naša pozornost velika," je napovedala.