»Koliko ste plačali za stavbo, ki ste jo zamenjali za judovsko vilo?« je prvak SDS Janez Janša na tviterju spraševal SD in njeno predsednico Tanjo Fajon dva dni po tem, ko se je moral stranki na istem družbenem omrežju opravičiti zaradi laži o ukradeni judovski vili, ob tem pa objavil tudi sodbo. Opravičil se je seveda tako, da je zgolj izrezal stavke iz sodbe, po kateri je bil to dolžan storiti. Sam osebno se ne bo nikoli nikomur opravičil.
Toda Janša še vedno ni odgovoril na vprašanje, zakaj kot član vlade Janeza Drnovška leta 1993 ni nasprotoval menjalni pogodbi, po kateri je SDP državnemu zboru odstopila prostore, ki jih je podedovala od svoje predhodnice, nekdanje partije, v zameno za »judovsko vilo«, v kateri ima danes sedež SD. Še zlasti če mu ni (bilo) znano, kako je nekdanja partija sploh prišla do prostorov, v katerem so zdaj poslanske pisarne.
Podobno se spreneveda tudi glede interpelacije zoper zunanjo ministrico Tanjo Fajon zaradi predčasne razrešitve Toneta Kajzerja z mesta veleposlanika v ZDA, ker mu je nepooblaščeno poslal fotografijo depeše, s čimer je po ugotovitvah ministrstva kršil zakon o zunanjih zadevah. Seveda ne gre za depešo, ki bi bila sporna, saj je z njo notranje ministrstvo obvestilo druga ministrstva, da pred volitvami ena od kandidatk zbira podpise za kandidaturo, čemur so se pridružili tudi drugi kandidati.
Koliko časa bodo Kajzer in njemu podobni zaupali človeku, ki mu ni mar za nikogar drugega razen zase. Ali jih je Janševo brezbrižno ravnanje sploh kaj izučilo?
Zato Kajzerjevega dejanja nikakor ni mogoče primerjati z ravnanjem Ivana Borštnerja (nanj se sklicuje Janša), ko je leta 1988 tednik Mladina obvestil o načrtovani intervenciji JLA v Sloveniji, ki se je dejansko zgodila tri leta pozneje. Kajzer o domnevno sporni depeši tudi ni obvestil medijev, ampak nekdanjega predsednika vlade, ki ga je imenovala na veleposlaniško mesto v New Yorku.
Še več, veleposlanika Kajzerja je v težave spravil prav Janša, ker ga ni zavaroval kot svoj vir informacij, ampak je poslano fotografijo depeše, iz katere je bilo mogoče videti, od kod je bila poslana, pobalinsko in brezbrižno sam objavil na tviterju. Če prvak SDS ne bi objavil te fotografije, Kajzer ne bi bil razrešen z veleposlaniškega položaja! Zato je prav neverjetno, kako se zdaj oba sprenevedata.
Kajzer se z »dvignjeno glavo« vrača v Slovenijo, kjer bo še naprej lahko vlekel plačo na zunanjem ministrstvu, čeprav mu ne bodo več zaupali kakšnega pomembnega dela. Janša pa za svoja nepremišljena ravnanja krivi druge. Ob tem se seveda poraja vprašanje, koliko časa bodo Kajzer in njemu podobni zaupali človeku, ki mu ni mar za nikogar drugega razen zase. Ali jih je Janševo brezbrižno ravnanje sploh kaj izučilo?
