Kerry v soboto že tretji dan krmaril med izraelskimi in palestinskimi zahtevami

Kerry je po včerajšnjih pogovorih s palestinskim predsednikom dejal, da je bil narejen korak naprej v dogovarjanju glede smernic o prihodnjih mirovnih korakih, a da je pred vpletenimi stranmi še veliko dela.

"Prepričan sem, da so pogovori v preteklih dneh že prinesli napredek in so celo razrešili nekatera vprašanja, za druge pa ponudili nove možne rešitve," je dejal po včerajšnjem srečanju z Abasom, s katerim sta se šest ur pogovarjala že v petek.

Kerryjevo petkovo srečanje z Abasom na Zahodnem bregu so spremljali protesti Palestincev. Po tem, ko je izraelski premier Benjamin Netanjahu obtožil Abasa in Palestince, da niso zavezani miru, se je namreč na osrednjem trgu v Ramali zbralo okoli 100 protestnikov.

Po besedah neimenovanega ameriškega uradnika se tudi tokratna posredniška misija, ki je že Kerryjeva deseta, odkar je nastopil položaj, ne bo končala z dogovorom o smernicah mirovnih pogajanj med sprtima stranema. Kot je še dodal uradnik, bo za to potrebno še nekaj časa.

Kerry se bo v nedeljo odpravil v Savdsko Arabijo, kjer bo ob bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj razpravljal s savdijskim kraljem Abdulahom.

Izraelski dnevnik Haarec je poročal, da je Kerry ameriškim študentom, s katerimi se je v petek srečal v hotelu v Jeruzalemu, dejal, da še vedno upa na pozitiven izid obiska. "Verjamem v možnost, da bi lahko dosegli nekaj. A to bo zelo, zelo težko," je njegove besede citiral izraelski dnevnik.

Mirovna pogajanja med stranema so po skoraj triletni prekinitvi po Kerryjevi zaslugi znova oživela julija.

Kerry si intenzivno prizadeva za sklenitev dogovor o smernicah, ki bi obe strani vodile skozi prihodnje mesece pogovorov, ki naj bi se končali aprila.

Poleg zahtevne naloge mehčanja stališč izraelske in palestinske strani se Kerry sooča tudi z ostrimi napadi republikanskega senatorja Johna McCaina, ki se prav tako mudi na obisku v Izraelu. Kot je dejal McCain, se strinja z Netanjahujem, ki je po srečanju s Kerryjem izrazil pomisleke glede dogovora o nadaljnjih fazah pogajanj.

"Netanjahu je izrazil resne pomisleke glede načrta, ki mu je bil predstavljen, tako glede možnosti Izraela, da brani svoje meje, kot glede verodostojnosti palestinske države in njenih ciljev," je dejal McCain po srečanju z izraelskim premierjem.

Pomisleke ima tudi palestinska stran. Visok palestinski uradnik Jaser Abed Rabo je že v četrtek dejal, da predlagane smernice o končnem mirovnem dogovoru omejujejo palestinsko suverenost na Zahodnem bregu.

Ameriški državni sekretar se včeraj najprej še enkrat sešel z Abasom, potem pa znova tudi z Netanjahujem, s katerim sta se sicer v četrtek in petek že pogovarjala več kot deset ur.

Ameriška stran ne želi razkriti nobenih podrobnosti o smernicah, prav tako pa se še ni odločila, ali bo dogovor javno objavila.

Med temami, ki naj bi jih vsebovale smernice, so oblikovanje palestinske države, usoda Jeruzalema, varnost, medsebojno priznavanje držav in končanje konflikta. O vseh temah sta se strani pogovarjali tudi v preteklih mesecih, s čimer sta utrli pot za dosego dogovorov o posameznih vprašanjih.

Palestinci želijo določitev meja palestinske države v skladu z mejami iz leta 1967 pred šestdnevno vojno, ko je Izrael zasedel Zahodni breg. Na drugi strani želi Izrael obdržati obstoječe naselbine na Zahodnem bregu, ki jih je zgradil po zasedbi palestinskega ozemlja, še poroča AFP.

Poleg tega želi Izrael ohraniti vojaško prisotnost v dolini reke Jordan, kjer Zahodni breg meji na Jordanijo. Palestinci vztrajajo, da v njihovi državi ne smejo biti prisotne izraelske vojaške sile, dopuščajo pa možnost mednarodnih sil za zagotavljanje varnosti.