S tem zadnjim svežnjem naj bi bilo zdaj objavljenih že 97 odstotkov vseh dokumentov na to temo, ki so v lasti ameriške vlade, kar pomeni okoli pet milijonov strani.
Vlada predsednika Joeja Bidna se je sicer odločila zadržati objavo nekaterih preostalih dokumentov iz razlogov nacionalne varnosti. Biden je v naznanilu objave pojasnil, da bo nekaj dokumentov zaenkrat ostalo tajnih, ker bi njihova objava škodila vojski, obveščevalcem, policistom ali mednarodnim odnosom.
Med v četrtek objavljenimi dokumenti naj bi jih bilo veliko tudi o atentatorju Leeju Harveyju Oswaldu, ki ga pristaši teorij zarot nimajo za resničnega krivca, ampak le za žrtev. Razpon "pravih" krivcev je zanje širok, od ameriške vlade do italijanske mafije, Sovjetske zveze, Kube in še koga.
Radovedneži naj bi zdaj izvedeli več o Oswaldu, a nič takega, kar bi ga opralo krivde. Obveščevalna agencija Cia je Oswalda spremljala od leta 1960, potem ko je leta 1959 skušal preko Mehike prebegniti v Sovjetsko zvezo. Cia je sicer v četrtek znova zatrdila, da ni nikoli sodelovala z Oswaldom in da ni ameriškim preiskovalcem prikrivala nobenih informacij o njemu.
Objavljanje dokumentov o atentatu na Kennedyja je leta 1992 omogočil predsednik George Bush starejši s podpisom ukaza, ki pravi, da se naj dokumenti objavijo po 25 letih oziroma do oktobra 2017. A od takrat vsak predsednik odloča po svoje, koliko in kaj se bo dejansko objavilo.
Zajeten sveženj dokumentov je leta 2017 objavil tudi bivši predsednik ZDA Donald Trump, a ti niso prinesli nič novega.