Mint Butterfield Svet24.si

Izginila hčerka ameriškega milijarderja, ...

duša Svet24.si

Pogovori s pokojnimi ne izčrpajo, ampak pomirijo

gašper bedenčič Necenzurirano

Tonin in Žakelj na policijo prinesla tudi ...

milan kucan sr Reporter.si

Razvnete strasti v SD: Milana Kučana razkuril ...

popovic Ekipa24.si

Velika drama kapetana Celja: Po tekmi z Domžalami...

Simon Vadnjal Revija Stop

Znani obrazi so zelo okoljsko ozaveščeni

luka doncic Ekipa24.si

Luka Dončić je postal del izbrancev in podpisal ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Svet

Kaj pa, če bi napadli Venezuelo, je na glas razmišljal Trump

Deli na:
Kaj pa, če bi napadli Venezuelo, je na glas razmišljal Trump

Donald Trump - Foto: Reuters

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi lani spraševal naokrog o možnostih za invazijo na Venezuelo, vendar so mu to tedanji svetovalci za nacionalno varnost in zunanjo politiko "ognjevito" odsvetovali. Sicer naj bi šlo le za eno od Trumpovih razmišljanj na glas. Novico povzemajo ameriški mediji, najprej pa jo je objavila tiskovna agencija AP.

Trump je na glas razmišljal na enem od sestankov s svojo ekipo nacionalne varnosti na temo sankcij proti Venezueli oziroma režimu predsednika Nicolasa Madura. Venezuela je država, bogata z nafto, ki jo je Madurova avtokratska levičarska vladavina spravila na boben.

Trumpov svetovalec za nacionalno varnost je bil takrat Herbert McMaster, ki mu je razložil, da to ne gre, da bodo negativne posledice predvsem za ZDA, ker bodo proti praktično vsi zavezniki v Latinski Ameriki.

Televizija CNN poroča, da neimenovani uradniki ZDA, ki so seznanjeni s sestankom, pravijo, da ni bilo nobenega načrta za takojšnjo invazijo in Trump je le na glas razmišljal, kot to počne pogosto.

Glasno razmišljanje predsednika ZDA je dalo nekaj streliva za utrditev domače podpore Maduru, da v sredo na vojaški slovesnosti opozori na zunanjega sovražnika, pred katerim bo morda potrebno braniti državo.



"Vojaška invazija ameriškega imperija ne bo nikoli rešitev za težave Venezuele," je dejal in zatrdil, da ne bo noben imperij izbiral njihove usode. Nevarnost zunanjega sovražnika je zgodovinsko najbolj pripraven način za konsolidacijo oblasti avtokratov ali diktatorjev.

Trump je sicer lani poleti dan po omenjenem sestanku nacionalne varnosti na glas razmišljal o vojaški opciji proti Venezueli tudi javno, ko je z nekdanjim državnim sekretarjem ZDA Rexom Tillersonom in veleposlanico pri ZN Nikki Haley ob boku dejal, da vojaške opcije za Venezuelo ni pospravil z mize.

Nesel jo je s seboj v New York za uvodna zasedanja Generalne skupščine ZN septembra lani, kjer je govoril o tem z voditelji Latinske Amerike, ki pa so mu pustolovščino vsi po vrsti odsvetovali in ZDA za zdaj nadaljujejo pritisk na Madura s sankcijami.

Nekateri ameriški komentatorji vlečejo vzporednice s Trumpovim odnosom do Severne Koreje, ko je lani najprej grozil z jedrskim uničenjem komunistične države in se grdo zmerjal z njenim voditeljem Kimom Jongom-unom, letos pa sta imela vrh v Singapurju, po katerem je Trump razglasil konec jedrske nevarnosti Severne Koreje, ki ohranja svoje zaloge jedrskega orožja. Morda se kmalu obeta vrh Trump-Maduro, po katerem bo na podoben način konec tudi gospodarskih težav Venezuele.