Na Kubi naj bi se nadaljevali zvočni napadi na ameriške vohune

Ni pa jasno, ali je v kasnejših primerih sploh še šlo za napade ali normalne zdravstvene težave, ki so jih pripisali napadom.

State Department je pred tednom dni ukazal zmanjšanje diplomatskega osebja v veleposlaništvu v Havani in "incidente" opredelil kot napade. Ti naj bi se v bistvu začeli kmalu po zmagi Donalda Trumpa na predsedniških volitvah v ZDA lani novembra. Za zdaj še ni docela jasno, ali so bili obveščevalci res prvi napadeni ali pa so prvi prijavili napade.

Jasno pa je, da so Američani doslej našteli 21 žrtev nenavadnih napadov, pri čemer so najhuje prizadeti prav obveščevalci. Nekateri med njimi so utrpeli hude poškodbe možganov ter izgubili sluh. Če so bili obveščevalci tarča, je potem v napadih vsaj nekaj logike, saj so se ameriški in kubanski obveščevalci več desetletij igrali svoje vohunske igrice.

Američani kot kaže verjamejo zagotovilom kubanskega predsednika Raula Castra, da ni vpleten v te napade, sicer bi storili kaj več, kot le zmanjšali število osebja v veleposlaništvu. Castro naj bi Američanom prvič zagotovil, da ga napadi begajo, februarja letos, ko je o tem govoril z ameriškim veleposlanikom Jeffom DeLaurentisom.

Castro je na Kubo celo povabil agente FBI, ki doslej še niso odkrili vzroka skrivnostnih bolezni Američanov ali kakšne zvočne naprave. Napadi so bili osredotočeni na domovanja Američanov in druge lokacije, kot je hotel Capri. Nekateri ugibajo, da so napadi delo nekoga, ki želi pospešiti slabšanje odnosov med državama, na kubanski ali celo na ameriški strani.