Novoizvoljeni hrvaški predsednik Ivo Josipović je na prvi novinarski konferenci po nedeljskih volitvah danes med drugim zatrdil, da si bo "maksimalno prizadeval" za rešitev vseh problemov s sosednjimi državami. Kot prvo prioriteto svojega predsedniškega mandata je sicer izpostavil boj proti korupciji.
Kot je poudaril Josipović, so odnosi s sosednjimi državami pomemben del zunanje politike. "Gre za vprašanje nacionalne varnosti, saj ravno odnosi s sosedami določajo našo varnost. Maksimalno si bom prizadeval za reševanje vseh sporov s sosednjimi državami, tako tistih o meji kot tudi drugih," je izjavil Josipović na sedežu svojega volilnega štaba v prvem nagovoru hrvaški javnosti po prepričljivi zmagi na nedeljskih volitvah.
Boj proti korupciji je predpogoj za vstop Hrvaške v EU, korupcija in kriminal pa zagotovo preprečujeta vse nujne reforme, je še povedal Josipović. Ocenil je, da je treba boj proti korupciji na Hrvaškem dvigniti na višjo raven od sedanje, ter napovedal, da bo tudi sam zagnal določene reforme.
"Pristojnosti predsednika niso le državniške," je ob tem pojasnil Josipović, ki po ustavi z vlado sodeluje pri oblikovanju zunanje in obrambne politike ter glede varnostnih služb. Poudaril je sicer, da je pripravljen v celoti sodelovati s premierko Jadranko Kosor.
Tretji hrvaški predsednik je danes tudi ponovil, da bo predsednik vseh državljanov, tudi tistih, ki ga v nedeljo niso volili. Povedal je, da velikih pričakovanj državljanov ne občuti kot breme, temveč kot obveznost. "V predvolilni kampanji je bila Hrvaška umetno razdeljena, kar je bilo del predvolilnega boja. Govorim o napihnjenih razlikah in delitvah na rdeče in črne. Sicer pa država, v kateri vsi enako razmišljajo, ne velja za demokratično," je še izjavil Josipović.
Na novinarsko vprašanje, kaj misli o zaključnih besedah predsedniške prisege "Naj mi pomaga bog", je odgovoril, da bo prisega takšna, kakršna je. "S predsedniško prisego nimam nobenih težav, ne s cerkvijo niti z vero. Gre tudi za del katoliške tradicije," je dejal Josipović, ki se je sicer opredelil za agnostika. Ob tem je poudaril, da si bo prizadeval tako za versko svobodo kot tudi za pravico ljudi, da ne pripadajo nobeni od religij.
