Odločitev največje politične skupine v Evropskem parlamentu ni presenečenje, saj je Juncker veljal za favorita, ki je imel tudi podporo nemška kanclerke Angele Merkel. V končni boj je stopil še bolj okrepljen, saj mu je po odstopu od kandidature za vodilnega kandidata stranke v četrtek podporo izrazil tudi nekdanji latvijski premier Valdis Dombrovskis.
Juncker je bil več kot 18 let na čelu luksemburške vlade, od januarja 2005 do januarja lani je bil tudi na čelu skupine držav z evrom.
Delegati EPP so ga z današnjo odločitvijo postavili na čelu svoje volilne kampanje pred evropskimi volitvami konec maja. Te so tokrat bolj kot prej prepletene z imenovanjem nove komisije, saj prvič potekajo v skladu z lizbonsko pogodbo, ki določa, da je treba pri izbiri novega predsednika komisije upoštevati izid volitev.
Juncker se bo postavil ob bok kandidatom drugih političnih skupin. Evropski socialisti so kot kandidata potrdili predsednika Evropskega parlamenta Martina Schulza, liberalci nekdanjega belgijskega premiera Guya Verhofstadta, Zeleni Francoza Joseja Boveja in Nemko Francisko Keller, združena evropska levica pa vodjo grške opozicijske stranke Siriza, Aleksisa Ciprasa. Evropski konservativci in reformisti ter evroskeptična Evropa svobode in demokracije ne bosta predlagali kandidatov.
59-letni Juncker je v nagovoru po izvolitvi napovedal odločen boj proti glavnemu tekmecu Schulzu. Evropa mora sicer po njegovih besedah okrepiti konkurenčnost in inovacije. Obenem pa je vendarle poudaril, da EPP ni stranka "slepih varčevalnih ukrepov, privatizacije in deregulacije", poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Kongresa EPP v Dublinu so se udeležili tudi predsedniki slovenskih strank članic SDS, SLS in NSi, Janez Janša, Franc Bogovič in Ljudmila Novak.
Kot je za STA dejal Bogovič, je EPP izbirala med odličnima kandidatoma, izbira Junckerja pa je "pravi odgovor za to, da bo EPP še naprej ostala temelj trdne Evrope". Podprla ga je tudi njegova stranka.
Glede volilnega programa, ki so ga delegati kongresa podprli v četrtek, je dejal, da gredo njegovi ključni poudarki v smer, da je treba Evropo narediti prijazno ljudem, hkrati pa prostor, v katerem bodo imeli mladi perspektivo. "Tako kot je to treba narediti znotraj Evrope, mora tudi vsaka država narediti znotraj svojih meja," je dejal in dodal, da so programske usmeritve EPP povsem enake tistim, ki jih SLS poskuša udejanjiti v slovenskem političnem prostoru.
Verjame, da bo lahko EPP kot najmočnejša stranka po volitvah tudi dejansko predlagala kandidata za Evropsko komisijo. Glede nacionalnega nivoja verjame v skupno listo z NSi, ki bi lahko po njegovem prepričanju zmagala na slovenskih volitvah v Evropski parlament.
Tudi v NSi so z izbiro Junckerja zelo zadovoljni, čeprav so sami predlagali in podprli Barniera, je za STA dejala Novakova.
Kot je menila, volilni program EPP odgovarja potrebam današnjega časa v Evropi, v kateri je ključen problem pomanjkanje delovnih mest, posebej za mlade. Zato želijo spodbujati rast gospodarstva, izboljšati konkurenčnost, ustvariti nova delovna mesta za mlade, podpirati srednja, mala in družinska podjetja, hkrati pa poudarjajo pomen varnosti, sodelovanja, solidarnosti in ohranjanja miru v Evropi.
EPP ima po njenem prepričanju vse možnosti, da ostane vodilna politična skupina v Evropskem parlamentu. Glede na to, da ima v svojih vrstah kar veliko voditeljev držav, tudi takih, ki so uspešno premagali krizo, Novakova meni, da ima EPP tudi dober program in rešitve za prihodnost ter da bo na volitvah dobila pomembno podporo.
Novakova pričakuje, da bodo tudi v Sloveniji slovenske članice EPP osvojile največje število sedežev - od osmih več kot polovico, prepričana je tudi v uspešnost NSi.