Kot je Mirošničenko pojasnil za francosko tiskovno agencijo AFP, je Janukovič to možnost omenil minuli teden na srečanju s poslanci svoje stranke. Za izhod iz krize je takrat govoril o "dveh scenarijih". Prvi je amnestija za zaprte protestnike pod pogojem, da protestniki izpraznijo vladna poslopja, ki jih zasedejo, drugi pa razpis predčasnih volitev.
"Mi smo glasovali za amnestijo, vendar doslej še ni bila uresničena," je dodal. Opozicija zakona o amnestiji ni podprla, ker je prvi pogoj izpraznitev poslopij vlade in regionalnih oblasti. Opozicija med drugim zahteva, da amnestija velja brezpogojno.
Mirošničenko je dejal, da oblasti še vedno upajo v izhod iz krize v okviru prvega scenarija, da pa drugi scenarij ostaja na mizi.
Parlament medtem danes obravnava zahteve opozicije, med katerimi so tudi ustavne spremembe, s katerimi bi omejili pristojnosti predsednika države.
Eden od vodij opozicije Vitalij Kličko je v parlamentu poudaril, da so ljudje odšli na ulice, ker želijo sporočiti, da imajo dovolj samovoljnega vladanja in korupcije v državi, v kateri nimajo prihodnosti.
Poudaril je, da so oblasti v celoti odgovorne za krizo, in zahteval, da znova uveljavijo ustavo iz leta 2004, ki so jo sprejeli po oranžni revoluciji in v kateri ima predsednik države veliko manj pristojnosti. Po prihodu Janukoviča na oblast leta 2010 so to ustavo razveljavili.
V Kijevu danes pričakujejo tudi visoko zunanjepolitično predstavnico EU Catherine Ashton, ki se bo z oblastmi in opozicijo pogovarjala o finančni pomoči, ki bi jo EU in ZDA lahko namenile Ukrajini za izhod iz krize.
Pomoč bo odvisna od razvoja dogodkov v Ukrajini in sestave prihodnje vlade, potem ko je minuli teden odstopil premier Mikola Azarov. Bruselj pomoč pogojuje s političnimi reformami ali imenovanjem nove vlade. Opozicija želi v novi vladi zasesti glavne položaje po spremembi ustave, navaja AFP.
Tiskovna predstavnica ameriškega State Departmenta Jennifer Psaki je v ponedeljek dejala, da bodo to pomoč Kijevu namenili "po oblikovanju tehnične vlade in ko se bo država vrnila na pot gospodarskega okrevanja preko Mednarodnega denarnega sklada (IMF)". Kijev se sicer v preteklosti ni želel podrediti zelo strogim pogojem IMF.
Po ocenah zahodnih diplomatov ta pomoč ne bi dosegala ruske obljube o 15 milijardah dolarjev posojila - tri milijarde posojila je Moskva Ukrajini že izplačala - in 30-odstotnem znižanju cene zemeljskega plina.
Moskva je prav tako dala vedeti, da bo tudi njena nadaljnja pomoč odvisna od prihodnje vlade v Kijevu. Rusko zunanje ministrstvo je v ponedeljek ukrajinsko opozicijo pozvalo, naj se odpove grožnjam in ultimatom.
Janukovič, ki se je po krajši bolezni v ponedeljek vrnil na delo, pa je protivladne proteste označil za ekstremizem in opozicijo obtožil spodbujanja sovraštva, za katerim stoji boj za oblast.
Ukrajinsko gospodarstvo, ki ga je prizadela recesija, je zelo odvisno od Rusije. Moskva je v ponedeljek Kijev še spomnila, da ji dolguje 3,3 milijarde ameriških dolarjev za dobavo energije lani in letos.
Protesti proti oblastem, ki so se začeli novembra lani, ker vlada ni podpisala pridružitvenega sporazuma z EU, so se med stopnjujočo se krizo v zadnjih mesecih sprevrgli v neposredno nasprotovanje režimu Janukoviča. Spopadi med protestniki in policijo so doslej terjali najmanj dve življenji med protestniki in dve med policisti.
Na tisoče protestnikov še vedno zaseda glavni trg v Kijevu in vladna poslopja.