Streznitev za Venezuelce? Po 16 letih konec socialistične vladavine

Volilna komisija je že nekaj ur po zaprtju volišč sporočila, da je opozicijsko zavezništvo Omizje za demokratično enotnost osvojilo najmanj 99 od 167 sedežev v parlamentu. Socialisti so jih dobili 46. Rezultati za preostalih 22 sedežev še niso znani.

Maduro je v imenu socialistov takoj priznal poraz. "Prišli smo s svojo moralo in etiko, da priznamo te neugodne rezultate, jih sprejmemo in naši Venezueli sporočimo, da sta zmagali ustava in demokracija," je v televizijskem nagovoru poudaril 53-letni predsednik.

Dodal je, da so izgubili bitko, "a boj za izgradnjo nove družbe se šele začenja". Zatrdil je, da bodo vztrajali pri svojem socialističnem programu.

Gre sicer za hud udarec njemu, stranki in "socialistični revoluciji 21. stoletja", ki jo je začel Madurov predhodnik, dolgoletni venezuelski predsednik Hugo Chavez, ocenjujejo analitiki.

Kljub porazu bodo imeli socialisti še vedno velik vpliv, saj imajo oblast v številnih občinah in mestih.

A dejstvo, da je Maduro tako hitro priznal zanj neugodne rezultate, je pomembno. Pred volitvami je namreč vztrajal, da se bo obdržal na oblasti "ne glede na vse", zaradi česar je obstajala bojazen, da utegnejo Venezuelo zajeti krvavi protesti, kakršni so izbruhnili lani, ko je bilo ubitih 43 ljudi.

Zmaga opozicije tudi pomeni pomemben političen premik v tej z nafto bogati južnoameriški državi po 16 letih socialistične vladavine. "Izidi so takšni, kot smo upali. Venezuela je zmagala. To je nepovratno," je na Twitterju zapisal opozicijski vodja in nekdanji predsedniški kandidat Henrique Capriles.

Venezuela je v globoki gospodarski krizi in primanjkuje ji osnovnih dobrin, tudi hrane. To je deloma posledica padajočih cen nafte na svetovnih trgih.

Karizmatični Chavez je oblast prevzel leta 1999 in je v državi uvedel daljnosežne socialne in gospodarske reforme, za katere je plačeval z denarjem od prodaje črnega zlata. Med drugim je zagnal obsežna programa opismenjevanja in "renacionalizacije" industrije. Po smrti leta 2013 je Chaveza nasledil Maduro, ki pa se že ves čas spopada z gospodarskimi težavami.

Privrženci socialistov se bojijo, da utegne nova konservativna večina v parlamentu ukiniti plačevanje za socialne programe, uvedene v minulih letih, piše AFP.

Politični analitiki se sprašujejo, ali nedeljska zmaga konservativcev odraža širši premik Južne Amerike v desno, potem ko je bila levica po dolgih letih poražena tudi na novembrskih predsedniških volitvah v Argentini. Očiten zasuk tega dela sveta v levo se je začel prav z izvolitvijo Chaveza pred 16 leti.

V ZDA, s katerimi sta Chavez in Maduro močno zaostrila odnose, vidijo zmago opozicije kot znak, da so imeli volivci "neizmerno željo po spremembah". Tako se je včeraj v sporočilu za javnost odzval ameriški državni sekretar John Kerry, ki je še pozval k dialogu vseh strank v tej obubožani južnoameriški državi.

Podobno se je odzvala tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini, ki je ocenila, da izidi volitev kažejo, da so Venezuelci glasovali za spremembe. Tudi ona je pozvala vse strani, naj sodelujejo med seboj "za skupno soočanje s prihodnjimi izzivi v dobro države in vseh državljanov".

Na socialistični Kubi, s katero so bili venezuelski socialisti še posebej povezani, so jim izrazili solidarnost ob volilnem porazu. "Vedno bomo ob vas," je zapisal kubanski predsednik Raul Castro svojemu venezuelskemu kolegu Maduru.

V zadnjih 16 letih so se odnosi med Kubo in Venezuelo močno prepletli, zlasti s pomočjo osebnega prijateljstva med pokojnim venezuelskim voditeljem Chavezom in kubanskim revolucionarjem Fidelom Castrom.

To je imelo tudi povsem praktične posledice, zlasti pri oskrbi Kube s poceni venezuelsko nafto. Na drugi strani je v "pobrateni Venezueli" delovalo več tisoč kubanskih zdravnikov in drugih delavcev. Vse to bi bilo zdaj z zmago opozicije lahko ogroženo.