Romunski parlament podprl odstavitev predsednika Basescuja

Za odstavitev predsednika je glasovalo 256 od skupno 432 članov parlamenta, 116 jih je bilo proti. Za izglasovanje odstavitve bi sicer zadostovalo že 217 glasov za.

Parlament v Bukarešti je odstavitev Basescuja tako podprl že drugič. Prvič se je to zgodilo leta 2007, ko je Basescu s skoraj 75-odstotno podporo volivcev "preživel" glasovanje na referendumu. Vendar pa je njegova priljubljenost med Romuni v zadnjih dveh letih močno upadla, poroča ameriška tiskovna agencija AP.

Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa so se takoj po glasovanju v parlamentu v Bukarešti in drugih romunskih mestih začela zborovanja, na katerih udeleženci pozdravljajo odločitev parlamenta, pa tudi protesti v podporo Basescuju.

Basescu, ki je predsednik države od leta 2004, je pred glasovanjem popoldne nagovoril poslance, ki so razpravljali o njegovi odstavitvi, ter zavrnil očitke opozicije o avtoritarnem vodenju države. "Ste že kdaj videli diktatorja, ki bi opoziciji pustil, da ima položaj predsednika vlade," je vprašal in namignil na svojega političnega nasprotnika, premiera Ponto, ki je na položaju od maja.

Poslanci iz vrst vladajoče levosredinske Socialne liberalne zveze (USL) Basescuju očitajo, da si je s tem, ko je leta 2010 napovedal drastične varčevalne ukrepe, nezakonito prilastil pooblastila, ki so v rokah predsednika vlade. Očitajo mu tudi omejevanje neodvisnosti romunskega sodstva. S tem naj bi predsednik države resno kršil romunsko ustavo, zato ga ima parlament pravico odstaviti.

Po romunski ustavi je lahko predsednik države suspendiran s položaja v primeru hudih kršitev ustave. Zakonodaja določa, da o odstavitvi najprej odloča parlament. Če ta odstavitev potrdi, pride na vrsto ustavno sodišče.

A tokrat je sodišče že včeraj pred glasovanjem na zahtevo levosredinske vladne koalicije podalo svetovalno mnenje o njenem predlogu za odstavitev predsednika države. Pritrdilo je dvema od sedmih obtožb, in sicer da Basescu ni učinkovito opravil svoje vloge posrednika med vejami oblasti in da je skušal zmanjšati vlogo premiera. Za ostalih pet obtožb - tudi glede kršitev temeljnih pravic in škodovanja neodvisnosti ustavnih sodnikov - pa je sodišče ocenilo, da niso utemeljene.

Vladne stranke in opozicija stališče ustavnih sodnikov različno interpretirajo. Pri tem je vladna koalicija dala vedeti, da svetovalnega mnenja ustavnega sodišča ne bo upoštevala.

Romunska ustava določa, da mora v 30 dneh po izglasovanju odstavitve v parlamentu potekati še referendum o odstavitvi predsednika. Ponta je nocoj že sporočil, da bo referendum 29. julija. V skladu z nedavnimi spremembami zakona o referendumu za odstavitev predsednika države niso več potrebni glasovi več kot polovice vseh volilnih upravičencev, temveč zadostuje večina udeležencev referenduma.

Desnosredinski Basescu in Ponta sta v sporu, odkar je Pontova levosredinska koalicija maja letos prevzela vodenje vlade. Nedavno sta se zapletla še v spor, kdo naj državo zastopa na vrhu EU. Ustavno sodišče je razsodilo, da bi bilo primerneje, če bi to bil predsednik države, s čimer je močno ujezilo Ponto.

Pontova vlada je v minulih tednih sprejela več ukrepov, katerih cilj je bil po mnenju poznavalcev odstraniti različne ovire, ki preprečujejo odstavitev Basescuja. Po ocenah dpa je Ponta z včerajšnjim glasovanjem v parlamentu dobil še eno bitko proti Basescuju.

Evropska unija in ZDA ter tudi številne organizacije za človekove pravice so v zadnjih dneh že večkrat izrazile zaskrbljenost nad stanjem demokracije v Romuniji. Zaskrbljen je tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki se je po navedbah dpa včeraj o tem pogovarjal s Ponto. Obširneje naj bi se Barroso in Ponta o tem pogovarjala prihodnji četrtek v Bruslju, so sporočili iz Barrosove pisarne.

Nemčija pa je izrazila dvom v legitimnost ravnanja Pontove vlade in zaskrbljenost zaradi omejevanja pravic ustavnega sodišča. "Take stvari spodkopavajo pravno državo," je v Berlinu dejal tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert.