Senat bi s 315 sedežev zmanjšali na 100, senatorji ne bi bili več neposredno izvoljeni, ampak bi bili predstavniki italijanskih dežel in večjih mest. Pristojnosti bi imeli le pri zakonih, ki bi zadevali občine, dežele in pokrajine, etnična vprašanja in ustavne spremembe, ne bi pa imeli več moči odločanja o zaupnici vladi.

Današnje glasovanje v senatu velja za odločilno prelomnico pri uveljavljanju te reforme, čeprav bo po treh mesecih potrebno še tretje branje. Večina vseh glasov senatorjev naj bi bila sicer zagotovljena, a če ne bodo dosegli dvotretjinske večine, bo opozicija lahko zahtevala tudi ljudski referendum o tem vprašanju.

Cilj reforme, ki jo je premier Matteo Renzi označil za "mater vseh reform", je odpraviti predvsem možnosti za medsebojno blokado med senatom in poslansko zbornico, do česar je v Italiji prihajalo precej pogosto, še posebej, če je imela v enem domu večino ena politična opcija, v drugem pa druga.