Iz učilnic ali prostorov za igranje so v vrtcu Saibanti že odstranili vse križe, ki so motili in žalili muslimane, najnovejša »žrtev« pa je bila večja plastična igrača med dvema klopema na igrišču pred vrtcom, ki je sicer namenjen predvsem otrokom staršev, ki prosijo za azil. Gre za pujska, kakršnega poznamo iz pravljice o treh prašičkih ali iz risank o pujsu Pepetu.
Za muslimane je prašič pač nečista žival in s tako živaljo, čeprav gre za plastično igračo, se pač muslimanski otroci ne smejo igrati. V italijanskih izobraževalnih ustanovah so sicer že odstranili križe in druge krščanske simbole, marsikje odpovedali tudi božične zabave in igre za otroke, zdaj odstranjujejo celo igrače, ki bi lahko žalila verska čustva muslimanov.
Kam vse to pelje, se sprašuje novinarka Mary Tagliazucchi. Če je še nekako upravičeno, da muslimanskim otrokom v vrtcu ne ponudijo svinjine, je povsem nerazumljivo, da se vsem otrokom, tudi nemuslimanskim onemogoči igranje s prašičkom.