Renzijevi gospodarski načrti z blagoslovom Merklove

Dejala je le, da verjame, da bo Italija spoštovala določbe pakta, ki države z evrom zavezuje k vzdržnim proračunskim politikam in med drugim kot zgornjo mejo za proračunski primanjkljaj določa tri odstotke BDP. "Nimam niti najmanjšega razloga, da bi dvomila v to," je dejala po poročanju francoske tiskovne agencije.

"Pravim, da je kozarec na pol poln, in italijanska vlada si prizadeva, da bi ga napolnila do vrha," se je konservativna kanclerka izrazila po srečanju z levo usmerjenim, komaj 39-letnim predsednikom italijanske vlade.

Med drugim je pozdravila Renzijeve zaveze, da bo reformiral trg dela in zagnal domače povpraševanje, ter poudarila, da "gre pri tem za strukturne reforme v Italiji".

"V Italiji moramo prenehati misliti, da se moramo reformirati, ker to od nas zahteva Bruselj ali Berlin ali katera druga evropska prestolnica. To počnemo, ker je prava stvar za nas," pa je na skupni novinarski konferenci poudaril gost in zatrdil, da je odločen spoštovati t.i. maastrichtske kriterije.

Kot je znova zatrdil, bodo "ambiciozne in pogumne" reforme njegove vlade "radikalno spremenile naše institucije". "To je proces, ki bo trajal več let. A vsakega dne se želimo lotiti, kot da je ključen," je dejal. Merklovi se je verjetno prikupil tudi z izjavo, da se bo pri reformi trga dela zgledoval po Nemčiji.

Italija okreva po najhujši recesiji po drugi svetovni vojni, stopnja brezposelnosti je skoraj 13-odstotna. Renzi je kot premier prisegel konec februarja, potem ko je s premierskega stolčka izrinil Enrica Letto.

Renzi je Letti očital predvsem prepočasen napredek pri uvajanju reform, sam pa sedaj napoveduje "revolucijo" za oživitev gospodarstva in bolj učinkovito upravljanje države.

Kot prvo nalogo izpostavlja sprejetje paketa za nova delovna mesta, posebej za mlade, ki jih je v Italija brezposelnih več kot 40 odstotkov. Zatem želi opraviti z okostenelo državno birokracijo, nato pa izvesti še davčno reformo. Napovedal je že zmanjšanje dohodnine za tiste z nižjimi prihodki, s čimer se bo v proračun steklo deset milijard evrov manj kot doslej.

Med napovedanimi ukrepi so še milijarden program investicij v šolska poslopja in socialna stanovanja, razbremenitev delodajalcev in garancijska shema, ki bo malim in srednje velikim podjetjem olajšala dostop do posojil.