"Konec druge svetovne vojne in zmaga nad nacizmom, h kateri je prispeval tudi hrvaški narod, so tudi začetek enega najbolj tragičnih poglavij hrvaške zgodovine. V zgolj nekaj povojnih mesecih je bilo ubitih ali je umrlo zaradi mučenja in izčrpanosti veliko ujetih vojakov in civilistov. Njihovo točno število vse do danes še ni znano, saj so žrtve umrle na več sto krajih v več državah brez sojenja in dostojanstvenega pogreba," je sporočila hrvaška predsednica.
Dodala je, da nobenega zločina ni mogoče opravičiti z nobeno ideologijo, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
15. maja 1945 so pripadniki mednarodnih zavezniških sil več tisoč poraženih hrvaških ustašev izročili jugoslovanskim partizanom. Po navedbah hrvaških virov se je zavezniškim silam predalo približno 95.000 hrvaških vojakov.
Na Pliberškem polju so jugoslovanski partizani ustrelili del ujetih hrvaških kvizlinških vojakov, ostale pa so nekaj mesecev v "kolonah smrti" peljali po nekaterih krajih takratne Jugoslavije. Ob tem je veliko ujetnikov umrlo ali bilo ubitih, omenjene dogodke pa na Hrvaškem imenujejo križev pot.