Vodstvo mariborske nadškofije je v začetku lanskega leta po dolgotrajnih pogajanjih z upniki uspelo skleniti sporazum, s katerim so uredili medsebojna dolžniško-upniška razmerja. Z dogovorom je soglašal tudi Vatikan.
Nadškofija Maribor je za poplačilo dolgov namenila praktično vse svoje premoženje, višina končnega poplačila velike večine upnikov pa bo odvisna od uspešnosti unovčenja tega premoženja.
Sklenitev sporazuma predstavlja zaključek enega izmed težjih obdobij v obstoju nadškofije, hkrati pa pomeni nov začetek v izpolnjevanju osnovnega poslanstva Cerkve, ki se uresničuje na področjih oznanjevanja, bogoslužja in dobrodelnosti, so takrat poudarili v Nadškofiji Maribor.
Kot so lani pisali mediji, je nadškofija sicer zadolžena pri najmanj štirih slovenskih bankah v tuji lasti, poleg banke Sparkasse še pri Raiffeisen, BKS Bank in Unicredit. Nadškofija mora šele leta 2020 poravnati za 26,2 milijona evrov obveznosti, za kar bo morala plačevati šestodstotno letno obrestno mero.
Razsežnosti finančnega poloma mariborske nadškofije, ki jih je v začetku leta 2011 razkril italijanski tednik L'Espresso, pa so precej večje od omenjenega dolga do bank. Omenjeni časnik je namreč takrat pisal o kar 800 milijonih evrov. Kljub več poskusom sanacije so se med novembrom 2011 in februarjem 2012 v stečaju znašli tako Gospodarstvo Rast, prek katerega je nadškofija vodila gospodarske dejavnosti, kot oba finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva.