Francija in Španija sta za znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), kolikor je zgornja meja po paktu o stabilnosti in rasti, dobili dodatni dve leti časa.
Francija naj bi po obstoječih napovedih letos zabeležila 3,9-odstotni, prihodnje leto pa 4,2-odstotni primanjkljaj. Njeno gospodarstvo naj bi se letos skrčilo za 0,1 odstotka.
V Bruslju medtem pričakujejo, da bo drugo največje gospodarstvo v območju evra na račun dodatnih dveh let sprejelo reforme, kot sta reforma trga dela in pokojninskega sistema, s pomočjo katerih bi lahko primanjkljaj prihodnje leto Francija znižala na 3,6 odstotka BDP, leta 2015 pa na 2,8 odstotka BDP.
Kot so opozorili, mora Pariz reformo pokojninskega sistema, ki je trenutno zelo drag, izpeljati že do konca letošnjega leta.
Na priporočila Bruslja so se v Franciji odzvali hladno. Francoski predsednik Francois Hollande je dejal, da komisija ne more ukazovati Franciji. "Evropska komisija nam ne more ukazovati, kaj naj storimo. Edino, kar lahko stori, je, da reče, da mora Francija uravnotežiti svoje javne finance," je bil oster Hollande.
"Kar se tiče strukturnih reform, še posebej reforme pokojninskega sistema, je na nas, da izberemo najboljšo pot za dosego tega cilja," je dejal francoski predsednik. Dodal je, da na to temo že potekajo pogovori s socialnimi partnerji in da bodo poskušali doseči dogovor "s konsenzom, pravičnostjo in odgovornostjo".
Španija naj bi medtem glede na dodatni dve leti javnofinančni primanjkljaj pod tri odstotke BDP spravila leta 2016. Tedaj naj bi sklenila z 2,8-odstotnim primanjkljajem.
Med šestimi priporočili Franciji je Evropska komisija poleg priprave proračunske strategije, izpeljave pokojninske reforme in reforme trga dela izpostavila še ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja ter razvoj inovacijskih in izvoznih zmogljivosti zlasti malih in srednje velikih podjetij.
Okrepiti mora konkurenčnost v storitvenem sektorju ter poenostaviti davčni sistem in izboljšati njegovo učinkovitost.
Za Španijo so v Bruslju medtem pripravili devet priporočil, poleg znižanja primanjkljaja pod tri odstotke BDP do leta 2016 še sistematično revizijo davčnega sistema, izvedbo programa za dokapitalizacijo bank, dokončanje evalvacije lanske reforme trga dela ter izvedbo in skrbno spremljanje ukrepov za boj zoper brezposelnost mladih.
Španiji svetujejo še sprejem ukrepov za znižanje števila prebivalcev, ki živijo na pragu revščine in/ali socialne izključenosti.
Ukrepe pričakujejo tudi na področju podjetništva (med drugim v smeri internacionalizacije in boljše insolvenčne zakonodaje), na trgu električne energije, lokalnih oblasti in sodnega sistema.
Komisija je sicer včeraj sprejela priporočila Svetu za podaljšanje rokov za odpravo čezmernega primanjkljaja ne le za Francijo in Španijo, temveč tudi za Nizozemsko, Poljsko, Portugalsko in Slovenijo.
V skladu z zakonodajo EU je podaljšanje tega roka mogoče, če so bili sprejeti učinkoviti ukrepi ali če je prišlo do nepričakovanih neugodnih gospodarskih dogodkov z večjimi negativnimi posledicami za javne finance.
Na drugi strani je komisija Svetu priporočila uvedbo postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Malto in sprejetje sklepa, da Belgija ni sprejela nobenih učinkovitih ukrepov za odpravo čezmernega primanjkljaja in da je treba to državo opozoriti, naj jih sprejme. V zvezi s čezmernim primanjkljajem za Madžarsko, Italijo, Latvijo, Litvo in Romunijo pa je predlagala ukinitev postopkov.
Svetu je priporočila še, naj kot rok za Španijo, Francijo, Nizozemsko, Poljsko in Slovenijo, da sprejmejo učinkovite ukrepe ter podrobno poročajo o strategiji konsolidacije, ki jo nameravajo izvajati za dosego zastavljenih ciljev, določi 1. oktober.
Po izteku roka za sprejetje učinkovitih ukrepov bodo v Bruslju ocenili sprejete ukrepe ter svoje ugotovitve sporočili Svetu. Če bo ocena negativna, bodo predlagali zaostritev postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem oz. opozorilo določeni članici, so sporočili iz Bruslja.