Slovenija bi morala javnofinančni primanjkljaj letos zmanjšati pod tri odstotke bruto domačega proizvoda, kar pa ji ne bo uspelo. Komisija je v začetku meseca napovedala, da bo letos beležila 5,3-odstotni primanjkljaj.

V primeru zadostnih prizadevanj države za fiskalno konsolidacijo ter nepričakovanih neugodnih zunanjih dejavnikov lahko Bruselj kršiteljici evropskih pravil pogleda skozi prste. Takšen odpustek so že dobile Grčija, Portugalska in Španija.

Da si lahko Slovenija obeta podaljšanje roka za odpravo presežnega primanjkljaja za eno leto, če bodo njeni fiskalni in reformni načrti dovolj ambiciozni, je komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn že nakazal v začetku meseca.

Danes pa so bruseljski viri pojasnili, da lahko Slovenija računa na to, da bo dobila dve leti več časa za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja. Predlog komisije morajo sicer potrditi tudi članice unije.

Slovenska vlada je fiskalne in reformne ukrepe opredelila v programu stabilnosti in reformnem programu, ki ju komisija še preučuje. Ocene njenih načrtov, kot tudi proračunskih in reformnih programov vseh drugih članic, bo podala 29. maja.

Od ocene obeh slovenskih načrtov je odvisno tudi, ali bo komisija proti Sloveniji sprožila postopek zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij. Kako se bo odločila v tem primeru, po navedbah virov za zdaj še ni jasno.

Bruselj sicer ob preučevanju slovenskih načrtov dvomi o tem, da bo za dokapitalizacijo bank resnično dovolj 900 milijonov evrov, kot ocenjuje vlada, pa tudi o uspešnosti privatizacije v bančnem sektorju, so še povedali viri.