Bruselj od Slovenije terja odločnejše reforme, opozarja na prekomerna makroekonomska tveganja

"Slovenija se še vedno sooča s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji, kar terja nadzor in nadaljnje odločno ukrepanje," ugotavlja komisija in dodaja, da so se neravnovesja sicer v minulem letu zaradi odločnega ukrepanja zmanjšala, a da še vedno obstajajo velika tveganja.

Vir teh tveganj so po oceni komisije predvsem izgubljanje stroškovne konkurenčnosti, prevelika zadolženost podjetij, rast javnega dolga in šibko upravljanje podjetij, kljub občutnemu napredku pri sanaciji bank pa opozarja tudi na pomen doslednega izvajanja strategije za bančni sektor in na privatizacijo.

To komisija ugotavlja po temeljitem pregledu 17 članic, za katere je lani presodila, da se soočajo z makroekonomskimi tveganji. Prekomerna neravnotežja ugotavlja tudi še v Italiji in na Hrvaškem. V primeru Španije, ki se je lani poleg Slovenije spopadala s presežnimi neravnovesji, pa je ocenila, da ta niso več prekomerna.

Obenem je komisija danes ocenila napredek pri odpravljanju presežnih primanjkljajev. V primeru Slovenije se je zaradi tveganja, da primanjkljaja ne bo obrzdala pravočasno, v skladu z novimi pravili odločila za poostren nadzor v obliki posebnega priporočila za dodatno ukrepanje za odpravo prekomernega primanjkljaja. To opozorilo je sicer dobila tudi Francija.

Slovenija bo morala današnja opozorila upoštevati pri pripravi proračunskega in reformnega načrta, ki ju mora v Bruselj poslati aprila. Komisija ju bo ocenila junija. Če bo presodila, da ukrepanje ni dovolj odločno, lahko sproži postopek za odpravo presežnih neravnovesij, pri čemer od države najprej zahteva akcijski načrt, v skrajnem primeru pa ji lahko naloži 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda kazni.