Sloveniji v Bruslju opomin zaradi primanjkljaja: Čas se izteka!

V razpravi o Sloveniji sta bili izpostavljeni dve točki - da je pri čiščenju bančnega sektorja kakovost pomembnejša od hitrosti ter da bo potreben dodaten fiskalni napor za odpravo presežnega primanjkljaja, je po koncu zasedanja povedal finančni minister Uroš Čufer.

"Komisija je spremljala našo razpravo o rebalansu proračuna in meni, da je strukturnega fiskalnega napora premalo, da bi zadostili njihovim zahtevam, da ga je treba več," je še pojasnil Čufer.

O konkretnih ukrepih po ministrovih besedah ni bilo govora, dogovorili pa so se, da bodo skupaj z Evropsko komisijo še enkrat pogledali, kaj oni upoštevajo pri oceni fiskalnega napora. "In potem bomo videli, kje pravzaprav smo," je dejal minister.

"Pojasnili smo, da ukrepi, ki smo jih letos sprejeli, veljajo šele od polovice leta in da se dejansko v številkah vidi le polovica fiskalnega napora," je še povedal Čufer. Prav tako je poudaril, da je kar nekaj ukrepov, ki bodo veljali šele od 1. januarja.

Na vprašanje, ali bo torej potreben nov rebalans proračuna, je sicer minister kljub mnenju komisije, da bo potreben dodaten fiskalni napor, odgovoril, da bodo, če bo treba, sprejeli "še kakšen dodaten ukrep ali pa tudi ne - odvisno od tega, kaj bo pokazala skupna analiza".

A sporočila ključnih igralcev v območju evra so bila jasna. Slovenijo smo opomnili, da mora do oktobra učinkovito ukrepati za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja, je poudaril šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem.

"Razpravljali smo o poteku pregleda kakovosti aktive bank in stresnih testov v slovenskih bankah, ki naj bi bili izvedeni to poletje. Pozdravili smo namero oblasti, da opredelijo prave kapitalske potrebe v slovenskem bančnem sektorju. In strinjali smo se, da je treba to vajo izvesti v tesnem sodelovanju z Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko," pa je Dijsselbloem povzel še drugi del razprave o Sloveniji.

Tudi evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn je bil jasen - čas se izteka. "Aprila sem povedal, da so razmere v Sloveniji resne, a še obvladljive, če bo ukrepanje naglo. Ta ocena še velja, a ura teče," je opozoril.

Še posebej je po njegovih besedah nujna verodostojna izvedba sanacije bančnega sektorja, pri čemer pa je pri pregledu kakovosti aktive bank in stresnih testih kakovost pomembnejša od hitrosti.

"Slovenskim oblastem smo prenesli zahteve EU. Še naprej bomo pozorno spremljali izvajanje priporočil, tako da bo to v skladu z evropskimi zavezami in zahtevami," je še poudaril evropski komisar.

Slovenija je bila na včerajšnji dnevni red zasedanja finančnih ministrov držav v območju evra v Bruslju uvrščena tik pred zdajci, na pobudo Evropske komisije, in sicer pod "točko razno oziroma kot informativna točka".

Sicer pa je bila glavna tema včeraj Grčija. Finančni ministri držav v območju evra so se pri tem dogovorili, da se Grčiji odobri naslednji obrok posojila v skupni višini do 6,8 milijarde evrov. Ker posojilodajalci ugotavljajo zamude Grčije pri izvajanju reform, pa bo ta obrok izplačan v več manjših delih in le ob predhodnem izpolnjevanju določenih pogojev.

Izplačilo vsakega manjšega dela tokratne tranše posojila bo odvisno od grškega napredka pri uvajanju reform. Grčija naj bi tako ta mesec od evroskupine prejela štiri milijarde evrov, oktobra naj bi nato glede na izpolnjevanje pogojev sledilo izplačilo v višini ene milijarde evrov. Poleg tega naj bi naslednji mesec od Mednarodnega denarnega sklada prejela še izplačilo v višini 1,8 milijarde evrov.

Vodja IMF Christine Lagarde je sicer včeraj pozdravila napredek, ki ga je v zadnjem letu doseglo območje evra pri premagovanju krize, a opozorila, da bo treba storiti še več za zagotovitev vzdržne rasti in zaposlovanja.