Atene prav tako niso dosegle cilja glede primarnega proračunskega presežka, torej presežka prihodkov nad odhodki ob neupoštevanju plačila stroškov za obresti. Prejšnja vlada je pričakovala, da bo lani dosegel dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), a so statistiki izračunali, da je bil vreden zgolj 0,4 odstotka, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Javni dolg so lani sicer znižali na 317,1 milijarde evrov, potem ko je bil leta 2013 pri 319,17 milijarde evrov, vendar je v deležu BDP s 175 odstotkov narasel na 177,1 odstotka.
Grčija je v zadnjih mesecih spet v središču pozornosti. V težavah se je znašla, potem ko je januarja na oblast po predčasnih volitvah prišla leva stranka Siriza. Premier Cipras je napovedal konec bolečih reform in varčevalnih ukrepov, kar pa ni pogodu mednarodnim posojilodajalcem.
EU in Mednarodni denarni sklad sta tako zamrznila izplačilo preostanka od skupno 240 milijard evrov vredne pomoči, dokler ne bo dosežen dogovor o novih pogojih, sprejemljivih za obe strani. Pogajanja doslej niso prinesla uspeha, grška državna blagajna pa se medtem hitro prazni.