"Hašodži ni umrl med pretepom. Hašodži je bil ubit. Vzeli so mu življenje!"

Na potrditev smrti Hašodžija se je med drugim odzval generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. "Generalni sekretar je globoko vznemirjen zaradi potrditve smrti Džamala Hašodžija. Družini in prijateljem gospoda Hašodžija pošilja svoje sožalje," so sporočili iz Guterresovega urada.

Generalni sekretar ZN je poudaril tudi potrebo po takojšnji, temeljiti in transparentni preiskavi okoliščin smrti novinarja ter kaznovanju odgovornih za njegovo smrt.

Nemška kanclerka Angela Merkel in zunanji minister Heiko Maas sta v skupni izjavi prav tako izpostavila, da morajo odgovorni za smrt novinarja odgovarjati. "Pričakujemo transparentnost od Savdske Arabije glede okoliščin njegove smrti," sta dodala in izpostavila, da dosedanja pojasnila o tem, kaj se je dogajalo na konzulatu, ne zadoščajo.

Organizacija Novinarji brez meja (RSF) je na Twitterju pozvala k stopnjevanju pritiska na Rijad. Ta mora namreč odgovarjati za smrt Hašodžija in aretacije drugih novinarjev, je besede generalnega sekretarja organizacije Christopha Deloira povzela francoska tiskovna agencija AFP.

"Vsak poskus odprave pritiska na Savdsko Arabijo in sprejema kompromisne politike bi dal dovoljenje za ubijanje kraljestvu, ki novinarje, ki si drznejo preiskovati in sprožati razprave, zapira v zapore, biča in celo ubija," je zapisal. Ob tem je savdske oblasti pozval k izpustitvi zaprtih novinarjev, ki so podvrženi "norim in groznim kaznim".

Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International je zahtevala neodvisno preiskavo smrti novinarja. Opozorila je, da pomeni trditev Rijada, da je novinar umrl v pretepu, "nov katastrofalen rekord Savdske Arabije glede človekovih pravic". Ocenili so, da bi morala Turčija od generalnega sekretarja ZN zahtevati sprožitev nujne preiskave o okoliščinah smrti. Ta je edino zagotovilo proti savdskemu potvarjanju okoliščin umora novinarja in poskusom nekaterih drugih vlad, da bi zadeva šla mimo v tišini zaradi ohranitve dobičkonosnih prodaj orožja ter drugih trgovinskih vezi z Rijadom, so poudarili po poročanju AFP.

Z ostro kritiko se je na Twitterju odzvala tudi nekdanja Hašodžijeva urednica pri Washington Postu Karen Attiah, ki je pojasnilo Rijada označila za "popolno sranje" in "žaljivo". "Hašodži ni umrl med pretepom. Hašodži je bil ubit. Vzeli so mu življenje," je bila ostra.

Ob tem je bila skeptična tudi glede izjave, da savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman o dogodku ni vedel ničesar. "Vpletena je bila njegova desna roka ter 15 ljudi je z zasebnimi letali priletelo in vstopilo v konzulat na tuji zemlji, da bi to uredilo," je spomnila. Attiahova je nato novinarje in žvižgače pozvala k iskanju "prave resnice" o smrti svojega kolega.

Arabske države Egipt, Združeni arabski emirati, Bahrajn in Jemen so medtem pozdravile ukrepe, ki jih je ob priznanju smrti Hašodžija sprejel Rijad. Egipt je pozdravil "odločne poteze in odločitve savdskega kralja, ki spoštuje načela prava in učinkovitega pravosodja". Zunanje ministrstvo je še izrazilo prepričanje, da bo preiskava pokazala resnico. Tudi Združeni arabski emirati, Jemen in Bahrajn so pohvalili odločitve savdskega kralja v tem primeru. Bahrajn je izpostavil, da kraljevina "ostaja država prava, vrednot in načel".

Hašodžija, ki je za Washington Post kritično pisal o Savdski Arabiji in Mohamedu bin Salmanu, so nazadnje videli živega 2. oktobra, ko je vstopil v savdski konzulat v Istanbulu. Preiskava turške policije je odkrila, da so ga zasliševali, mučili, ubili in na koncu razkosali.

Savdska Arabija je prvotno vztrajala, da je novinar varno zapustil konzulat, včeraj zgodaj zjutraj pa je prek državnih medijev priznala, da je Hašodži mrtev. Državno tožilstvo trdi, da je Hašodži v prostorih savdskega konzulata v Istanbulu umrl med pretepom.

Dodali so, da so v okviru preiskave, ki še traja, prijeli 18 oseb. Savdski kralj Salman pa je odpustil vodjo obveščevalne službe Ahmeda al Asirija in medijskega svetovalca Sauda al Kahtanija, oba tesna sodelavca svojega sina bin Salmana. Ukazal je tudi ustanovitev posebnega ministrskega odbora pod prestolonaslednikovim vodstvom za prestrukturiranje obveščevalne agencije in bolj jasno opredelitev njenih pristojnosti.