Grške utaje davkov predstavljajo do 15 odstotkov BDP

"Z vsem srcem se strinjam z Lagardovo!" je za nemški časnik Die Welt dejal Lekas in izpostavil višino utajenih davkov v Grčiji. "Če bi lahko zbrali samo polovico tega zneska, bi bil problem Grčije rešen," je poudaril. Ob tem pa Lekas ugotavlja, da je za kaj takšnega potrebna predvsem politična volja. "To začenjajo razumeti tudi naši politiki," je ocenil.

Lekas je ob tem poudaril, da je finančna policija leta 2009 odkrila za 1,7 milijarde evrov neplačanih davkov in kazni. Leta 2010 je bilo teh že za 4,1 milijarde, leta 2011 pa 4,5 milijarde evrov. Med januarjem in majem so odkrili že za 1,5 milijarde evrov utajenih davkov.

Sicer pa se ves ta denar ne steče v državno blagajno. Finančna policija namreč podatke posreduje davčnemu uradu, ta pa se ukvarja z vpletenimi stranmi, določa kazni in ugotavlja, koliko je pri njih sploh mogoče pobrati. V državno blagajno naj bi se steklo okoli 65 odstotkov sredstev iz vseh zaključenih primerov. Teh pa je malo - tudi zaradi slabega sodelovanja bank, še pravi Lekas.

Pred nekaj dnevi je izbruhnil pravi mali škandal, ko je Lagardova za britanski Guardian dejala, da bi morali Grki prevzeti odgovornost in prenehati z izmikanjem plačevanju davkov. Jasno je tudi povedala, da IMF ne bo omilil pogojev mednarodne pomoči Grčiji in dodala, da ima več sočutja za afriške otroke, ki se zaradi revščine ne morejo primerno izobraževati, kot za mnoge od tistih, ki se z revščino soočajo v Atenah.

Njene pripombe so sprožile na tisoče komentarjev na družbenem omrežju Facebook predvsem s strani nezadovoljnih Grkov. Na komentarje se je besno odzvala grška politika, odmevali pa so tudi drugod po Evropi.