Poslanci »požegnali« davek na srečke

Davek bo znašal 10 odstotkov, obračunaval pa se bo od prodajne cene srečk v sistemu prirejanja klasičnih iger na srečo (loterijske srečke, tombolske tablice, srečke pri srečelovu, stavni listki in druga potrdila o vplačilu denarnega zneska za udeležbo v igri, tudi prek spleta).

Oproščene bodo srečke, ki jih občasno z namenom financiranja lastnih dejavnosti izdajajo društva ali neprofitne humanitarne organizacije s sedežem v Sloveniji.

Davčni zavezanci bodo prireditelji klasičnih iger na srečo z ustrezno koncesijo. To sta Loterija Slovenije in Športna loterija, kjer so davku v postopku sprejemanja nasprotovali, saj naj bi jim predstavljal preveliko breme za poslovanje.

V obeh družbah pravijo, da bodo prisiljeni davek prenesti na potrošnike, ti pa se bodo raje odločali za igranje enakih ali podobnih iger v tujini.

Na negativne posledice uvedbe davka so opozarjali tudi v humanitarnih, invalidskih in športnih organizacijah, ki se financirajo od prihodkov od klasičnih iger na srečo. Prepričani so, da bi občuten upad povpraševanja po teh igrah močno prizadel njihovo delovanje.

Zaradi tega in zaradi nevarnosti selitve uporabnikov v tujino ali v neregulirane spletne igre na srečo so zakonu nasprotovali v SLS in NSi, iz podobne zaskrbljenosti pa so podporo odrekli tudi v SDS.

V DL so želeli z dopolnilom doseči izvzetje športnih stav, saj se jim zdi davek na tem področju pri nizkih kvotah nesmiseln. Ker ga koalicija ni podprla, se je poslanska skupina razdelila. Dva poslanca DL sta glasovala za, dva proti, trije pa niso glasovali.

Davek so medtem podprli v PS, SD in DeSUS, kjer pa ob tem pravijo, da bodo njegove učinke spremljali. Vseeno pa se jim zdi, da je strah pred posledicami nekoliko prenapihnjen.

Vlada si od davka v letošnjem letu obeta malo nad sedem milijonov evrov prihodkov, prihodnje leto pa 17 milijonov. Kot javnofinančni prihodek je vključen tudi v predlog rebalansa in pa v program stabilnosti, ki ga je vlada poslala v Bruselj.