Po navedbah nemškega časnika Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) bi Evropska centralna banka (ECB) rada, da Grčija uvede ukrepe za nadzor nad gibanjem kapitala. "Svet ECB in bančni nadzorniki bi bili bolj pomirjeni, če bi obstajale kapitalske kontrole za preprečitev izkrvavitve bank," je za FAZ povedal neimenovani vir.
Ta neuradni vir je navedel, da se v ECB sprašujejo, zakaj grška vlada v luči velikih odlivov kapitala z bančnih računov v državi še ni omejila pretoka kapitala.
V ECB so zanikali, da bi guvernerji razpravljali o tej temi. "Takšne razprave na Svetu ECB ni bilo," je dejala tiskovna predstavnica banke za francosko tiskovno agencijo AFP.
Nadzor nad gibanjem kapitala je med članicami evra nazadnje uvedel Ciper leta 2013, ko se je oblikoval rešilni program za to državo. Takrat so bile sprva banke več dni zaprte, kasneje pa so veljale številne omejitve glede dvigov na bankomatih, nakazil, plačil in podobnega.
Evropske države lahko v skladu s pravili med drugim omejijo dvige na bankomatih in nakazila denarja v tujino. Prav tako lahko omejijo poslovne aktivnosti bank.
Svet ECB je v sredo za dva tedna podaljšal izredno likvidnostno pomoč grškim bankam ter obenem povečal njen obseg z dosedanjih 65 na 68,3 milijarde evrov. Atene so po poročanju grškega časnika Kathimerini zaprosile za povečanje izredne likvidnostne pomoči v višini 10 milijard evrov, odločitev ECB o povečanju zgolj za 3,3 milijarde evrov pa naj bi še okrepila pritisk na Atene, ki iščejo dogovor z mednarodnimi posojilodajalci.
Izredna likvidnostna pomoč naj bi pokrila začasne likvidnostne potrebe grških bank, ni pa namenjena zagotavljanju denarja, s katerimi bi banke lahko polnile državni proračun prek nakupov zakladnih menic. Ukrep je namenjen solventnim bankam, ki pa imajo začasne likvidnostne težave. Na ECB naj bi tako že razpravljali tudi o tem, do kdaj bodo grške banke sploh solventne.