Kot je ob predložitvi poročila za leto 2013 sporočila kölnska nadškofija, ima 2,4 milijarde evrov premoženja samo v finančnih sredstvih, večinoma v vrednostnih papirjih in nepremičninskih skladih, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ta številka ne zajema umetnin, ki jih ni mogoče prodati, kot je na primer oltar svetih treh kraljev v kölnski katedrali. Tudi sama katedrala je v poročilu ocenjena na zgolj 25 evrov, ker ne prinaša nobenega dobička, na drugi strani pa njeno vzdrževanje vsako leto stane milijone.
Kot je poudaril finančni direktor Hermann Josef Schon, bilance sicer kažejo, da ima nadškofija veliko premoženja, a je to v veliki meri vezano. Velike vsote prihrankov gredo za vzdrževanje številnih spomeniško zaščitenih cerkva in za pokojnine zaposlenih.
Od finančnega škandala škofa iz Limburga Franca-Petra Tebartza van Elsta vse več nemških škofij razkriva svoje premoženje, a ob tem ostajajo velike razlike. "Mi želimo postaviti standarde," je dejal Schon. Kot je pojasnil, je kölnske bilance po najostrejših kriterijih preučil neodvisni revizor.
Nadškofija Köln je z več kot dvema milijonoma katoliških vernikov po pripadnosti največja nemška škofija in tudi ena izmed najpomembnejših v katoliški cerkvi nasploh.
Nekdanji limburški škof van Elst je bil leta 2014 primoran odstopiti s položaja zaradi kritik glede ogromnih stroškov, ki jih je namenil za gradnjo škofovske rezidence. Njegov dom, ki naj bi po začetnih načrtih stal pet milijonov evrov, je na koncu vernike stal kar 31 milijonov evrov. Razsipni škof je sicer v začetku meseca dobil novo delovno mesto v Vatikanu.