UVODNA rudnik radomlje frantar zabret Igor Kupljenik Svet24.si

Razkošje slovenskih milijonarjev na 920 ...

lev Svet24.si

Popoln vodič po znamenju leva in njegovo vladanje...

schellenburg Necenzurirano

Kdo je plačal 8 tisoč evrov za kvadrat v ...

iztok seljak Saso Radej Reporter.si

»Do konca sprijeno!« Nemoralni slovenski ...

pogacar Ekipa24.si

Bo Tadej Pogačar tekmoval na olimpijskih igrah? ...

Matej Zemljič Revija Stop

Matej Zemljič: Kampiral sem včasih, in to zelo ...

tadej pogacar tour pm Ekipa24.si

Premalo? Ravno prav? Koliko je na Touru zaslužil ...

Svet

Grki ne zaupajo svojim bankam, v tuje pa so vložili 16 milijard v dveh letih

Deli na:
Grki ne zaupajo svojim bankam, v tuje pa so vložili 16 milijard v dveh letih

Foto: Reuters

Grki so od leta 2009, ko je država začela drseti v eno najhujših gospodarskih kriz v zadnjih desetletjih, v tuje banke naložili vsaj 16 milijard evrov. Kar tretjino denarja so naložili v banke v Veliki Britaniji, kakšno desetino pa v banke v Švici.

Grki so v preteklih dveh letih z varčevalnih računov, ki so jih imeli pri grških bankah, skupaj dvignili kar 65 milijard evrov, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes povedal grški finančni minister Evangelos Venizelos.

Venizelos je branil odločitev grške vlade, da podpre grške banke, ki so od leta 2008 v zameno za lastniške deleže dobile skupaj za pet milijard evrov državne pomoči, približno 40 milijard evrov vredno finančno injekcijo pa si lahko obetajo še v okviru drugega svežnja pomoči držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada (IMF).
 
Podrobnosti glede nove mednarodne pomoči Grčiji naj bi dorekli do konca prihodnjega tedna. Predstavniki trojke so sicer v četrtek ugotovili, da Grčija poleg drugega svežnja pomoči, vrednega 130 milijard evrov, in delnega odpisa dolga v višini 100 milijard evrov potrebuje še dodatnih 15 milijard evrov. Trojka naj bi tako preostalih 16 držav članic območja evra pozvala, naj pomagajo zbrati manjkajoča sredstva.
 
Pritisk na javne posojilodajalce Grčije, naj pristanejo na (delni) odpis vrednosti grških državnih obveznic, predstavlja nov boj za rešitev Aten pred bankrotom. Države z evrom in IMF so Grčiji doslej odobrili na milijarde evrov posojil, pri čemer pa jim še ni bilo treba pristati na izgube.
 
IMF je sicer v teh dneh Grčijo pozval, da zniža plače tudi v zasebnem sektorju, kar pa sindikati in delodajalske organizacije po poročanju ameriške tiskovne agencije AP zavračajo.
 
Prav delni odpis dolgov s strani zasebnih upnikov in reforma trga dela pa sta pogoja za novo pomoč Grčiji. Brez nje bi Atene marca bankrotirale.