Revija Reporter
Slovenija

Hrvaški tisk: Slovenske banke bodo izgubile tudi ostale postopke na hrvaških sodiščih

STA

23. jan. 2014 10:35 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017

Deli na:

Tudi preostalih 25 postopkov, ki jih Zagrebačka banka in Privredna banka Zagreb vodita proti Ljubljanski banki in NLB se bo končalo na podoben način, kot se je zgodilo v torek, ko je zagrebško sodišče slovenskim bankam naložilo vrnitev 28 milijonov evrov dolgov kot tudi plačilo obresti in stroškov sodišča, danes piše Jutarnji list.

Če bo Slovenija zavračala poplačilo dolgov tudi takrat, ko bodo sodbe pravnomočne, bodo uveljavljeni mehanizmi Evropske unije, trdi neimenovani sogovornik zagrebškega časnika, ki pa ni pojasnil, kateri so ti mehanizmi.

Dobro obveščeni vir trdi, da hrvaško sodišče v skladu z zakonom o pravdnem postopku ni nikakor moglo izpolniti zahtev strank v postopku za prekinitev oziroma mirovanje postopka.

Kot je pojasnil, je mirovanje začasen ukrep za največ dve leti in ga sodišče lahko uveljavi le, če se obe strani strinjata. Prekinitev pa je možna le v primeru višje sile, kot sta smrt osebe ali stečaj podjetja v postopku.

Hrvaška stran je sicer predlagala mirovanje postopkov, slovenska pa je vztrajala pri prekinitvi.

Reški časnik Novi list pa danes navaja izjavo slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca, da državni zbor zagotovo ne bi ratificiral hrvaške pristopne pogodbe z EU, če bi poslanci vedeli, da bodo postopki lahko mirovali zgolj dve leti.

Hrvaška stran je večkrat poudarila, da so bili slovenski pogajalci pred podpisom memoranduma v Mokricah zelo dobro seznanjeni z možnostjo, da v skladu s hrvaškim zakonom o pravdnem postopku postopki lahko mirujejo največ dve leti, izpostavlja časnik.

Glede Erjavčevih besed, da niti pravnomočne razsodbe v Sloveniji ne bodo izvršljive, pa časnik opozarja, da so razsodbe vsake članice EU veljavne v vseh ostalih državah članicah.

Časnik tudi piše, da se v Sloveniji še ni poleglo razburjenje zaradi torkove odločitve zagrebškega občinskega sodišča.

Tako so slovenski poslanci obvestili Bruselj o neverodostojnosti Hrvaške pri izpolnjevanju obveznosti iz mednarodnih pogodb, medtem ko je visoki predstavnik za nasledstvo Rudi Gabrovec predlagal, da Slovenija sproži meddržavni spor na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.