V prihodnje pa bodo 26. september, dan rojstva leta 1897 rojenega Giovannija Battiste Montinija, ki je kot Pavel VI. papeževal med letoma 1963 in 1978, v katoliški cerkvi obeleževali kot praznik, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Mašo je v Vatikanu spremljalo več tisoč vernikov, udeležili pa so se je tudi številni visoki cerkveni predstavniki, ki so sodelovali na dvotedenski izredni sinodi o družini, na kateri pa med drugim niso dosegli soglasja o odprtju katoliške cerkve do vnovič poročenih ločencev in homoseksualcev.
Kot relikviji novega blaženega so med mašo na Trgu sv. Petra k oltarju prinesli dve krvavi srajci, ki jih je Pavel VI. nosil med poskusom atentata leta 1970 na Filipinih. Tam ga je duševno motena oseba napadla z nožem.
Pri Brescii rojeni Giovani Battista Montini, ki so ga pogosto poimenovali tudi koncilski papež, je bil zaradi svojih ukrepov za nekatere v cerkvenih krogih preveč napreden, za druge pa predvsem zaradi nasprotovanja umetnemu preprečevanju spočetja preveč konservativen. Nesporno pa je, da je Pavel VI. postavil temelje modernega razumevanja papeževanja in da je uvedel številne reforme, ki Cerkev zaznamujejo še danes.
Na začetku papeževanja je do leta 1965 do konca izpeljal prelomni drugi vatikanski koncil, ki je predvsem na področju ekumenizma in medverskega dialoga odprl novo poglavje v cerkveni zgodovini.
Pavel VI. je za posledicami srčnega infarkta umrl 6. avgusta 1978 v papeški poletni rezidenci v Castel Gandolfu. Pot do njegovega svetništva je leta 1993 odprl Janez Pavel II. Pavel VI. je leta 1998 postal Božji služabnik, kar je prva od štirih stopenj do svetništva. Benedikt XVI. je leta 2012 prepoznal njegove junaške kreposti, drugo stopnjo, s čimer je Pavel VI. dobil naziv častitljivi.
Za današnjo beatifikacijo pa so morali dokazati čudež na njegovo priprošnjo. Pri čudežu gre za medicinsko nepojasnjeno ozdravljenje otroka v maternici, do katerega je prišlo leta 2001 v ZDA. Da ga bodo razglasili za svetnika, bodo morali dokazati še najmanj en čudež na njegovo priprošnjo.