Finančni ministri o ukrepih za preprečevanje davčnih utaj

V središču razprave finančnih ministrov je bil ameriški tehnološki velikan Apple, ki ima z Irsko sklenjen dogovor o skorajda popolni davčni svobodi, kar Evropska komisija razume kot nedovoljeno državno pomoč.

Nedavno je močno odmevala odločitev Evropske komisije, da mora Apple zaradi nezakonitih davčnih ugodnosti povrniti Irski 13 milijard evrov. Irska razmišlja o pritožbi na to odločitev, saj - kot je danes v Bratislavi dejal irski finančni minister - so bile morda pretekle prakse res neetične, a so bile zakonite.

"Irska bo polno sodelovala pri vseh novih zakonodajnih ukrepih, tako kot vse države," je za STA povedala ministrica za razvoj Alenka Smerkolj, ki se v vlogi začasne vodje finančnega ministrstva udeležuje srečanja v Bratislavi.

Smerkoljevi se zdi v zvezi s tem ključno, da poskušajo države čim prej zapolniti čim več vrzeli, ki jih imajo v svojih zakonodajah. "To velja tudi za Slovenijo," je dejala in kot zelo pomemben cilj, za katerega se zavzema naša država, izpostavila avtomatično izmenjavo informacij.

Finančni ministri bodo danes v Bratislavi govorili tudi o dobrem letu dni delovanja naložbenega načrta za Evropo in ocenili delovanje investicijskega sklada EFSI. Smerkoljeva ob tem meni, da bi bilo za Slovenijo ugodno znižanje minimalnega zneska, ki je potreben za projekte. "V letu in pol, odkar iščemo primerne projekte, smo ugotovili, da je 25 milijonov evrov za Slovenijo kar visok znesek," je dejala.

Sicer pa meni, da je v Sloveniji potrebna sprememba mišljenja glede financiranja projektov. "Pri praktično vseh večjih infrastrukturnih projektih smo razvajeni s tem, da so se v preteklosti financirali z državnimi poroštvi ali nepovratnimi sredstvi iz strukturnih skladov, zdaj pa je treba projekte pripraviti na popolnoma drugačen način in ta prehod je zelo težak," je dejala. "Časi nepovratnih sredstev so minili, začeti moramo projekte na način, da jih bomo na koncu tudi poplačali in manj obremenili državo," je dodala.

Finančni ministri območja z evrom so neformalno srečanje v Bratislavi začeli v petek, ko so se posvetili predvsem Grčiji in njenemu napredku pri izvajanju programa pomoči in dogovorjenih ukrepov. Grčijo so pozvali, naj uresničevanje dogovorjenih ukrepov pospeši, Smerkoljeva pa je danes povedala, da je bilo vzdušje kljub zaostanku Grčije kar optimistično. "Za Slovenijo bi bilo zelo pomembno, da Grčija izpolni te zaveze," je dodala.

Govorili so tudi o prihodnosti ekonomskih politik EU in soglašali, da zdaj ni čas za velike spremembe, pač pa se je treba osredotočiti na stabilizacijo celotne EU. Izrazili so veliko nasprotovanje spreminjanju temeljnih pogodb in dvom v vzpostavljanje novih in novih institucij in mehanizmov, je povedala Smerkoljeva.

V tem trenutku je po njenih besedah ključno, da se vzpostavijo mehanizmi blaženja šokov, a vprašanje je, ali res na ravni EU ali pa naj te mehanizme najprej vzpostavijo države same.

Znano je, da si Slovenija že od spomladi, ko je Evropska komisija poslabšala njeno proračunsko oceno, prizadeva za spremembe metodologije, na podlagi katere se izračunava potrebno zmanjšanje primanjkljaja. Medtem se je temu stališču pridružilo še kar nekaj držav, bolj podrobno pa bodo finančni ministri o tem vprašanju govorili na naslednjem srečanju, je še povedala Smerkoljeva.