Revija Reporter
Slovenija

Sindikati niso samo proti varčevanju, še plače bi dvignili

STA

11. apr. 2015 5:00 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Osrednja dilema v nacionalnem reformnem programu 2015-2016 je vprašanje nadaljevanja varčevalnih ukrepov. Do razhajanj pa ni prišlo le znotraj vlade, temveč tudi med sindikati in delodajalci. Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar je po seji ESS ponovila, da sprostitev vseh varčevalnih ukrepov ni javnofinančno vzdržna.

Vlada bi morala po prvotnem načrtu osnutek nacionalnega reformnega programa potrditi že na četrtkovi seji, a tega po neuspeli uskladitvi na sredinem delovnem posvetu ni storila. Zapletlo naj bi se pri varčevalnih ukrepih, vezanih na socialne transferje, plače v javnem sektorju in pokojnine.

Gordijski vozel sta včeraj po neuradnih informacijah skušali presekati ministrstvi za finance ter delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti - glede na to, da bo osnutek programa danes vendarle pristal na mizah ministrov, očitno uspešno.

Vraničarjeva je na novinarski konferenci po seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) v Ljubljani sicer ponovila, "da sprostitev vseh varčevalnih ukrepov zagotovo ni javnofinančno vzdržna". Bolj konkretna ni želela biti, saj da dokumenta, dokler ne bo potrjen na vladi in nosi oznako interno, ne more komentirati.

Je pa finančno ministrstvo včeraj socialnim partnerjem po njenih besedah pod točko razno pojasnilo, da pričakuje, da bo vlada osnutek danes potrdila in ga v ponedeljek posredovala v obravnavo ESS in pristojnim odborom DZ. "Pričakujemo, da se bo razprava o dokumentu odvila v teku prihodnjega tedna in da bo končno besedilo potrjeno do konca meseca," je dodala.

Z napovedjo nadaljevanja dela varčevalnih ukrepov je sindikate že v sredo razburil finančni minister Dušan Mramor. Temu so se ostro uprli tudi v izjavah novinarjem.

"Imamo neko zelo bizarno situacijo," je razvoj dogodkov ob robu seje ESS pospremil predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. Ministrstvo za finance želi po njegovih besedah varčevalne ukrepe spremeniti v trajne, "kar kaže, da gre že od vsega začetka za dolgoročno spremembo razmerij v družbi v korist bogatejših in kapitala ter v škodo tistih, ki dobivamo zgolj plače".

Kot je dejal, na to ne bodo pristali in bodo vztrajali, da se del gospodarske rasti preusmeri tudi v plače. Te je treba začeti zviševati, tako da se bodo vrnile na raven pred krizo, je navedel. Če ne bo tako, bo prišlo do konflikta, je zažugal.

Varčevanje je usmerjeno na socialno šibke, delavce, upokojence, ga je dopolnil prvi mož Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Ob tem je pozval k zvišanju plač v zasebnem sektorju glede na inflacijo in del rasti produktivnosti v posamezni panogi ter izredni uskladitvi pokojnin.

Stališče finančnega ministrstva, da za sprostitev varčevanja ni pravi čas, je zavrnil z besedami, da za "finančne ministre ni nikoli pravi čas". "Ko je kriza, se ne da, ker ni gospodarske rasti, ko je gospodarska rast, pa spet ni pravi čas, ker bi spet lahko bila kriza. Za pokojnine in plače za nekatere ni nikoli pravi čas, tu pa so ljudje, ki imajo pravico do boljšega življenja," je sklenil.

Delodajalci se z delojemalci večinoma ne strinjajo. Izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije za zakonodajo in politike Alenka Avberšek je za STA dejala, da ne glede na lansko in za letos napovedano rast ni čas za odmrznitev varčevalnih ukrepov. Je pa po njenih besedah morda čas, da se oceni, ali naj bodo ti ukrepi še naprej linearni ali naj bodo selektivni.

Prav tako je proti prekinitvi varčevalne politike predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh. Kot je dejal, bo za ukrepe, kot so zvišanje socialnih transferjev, plač in pokojnin, čas, ko bo urejen položaj slovenskega gospodarstva, le-to pa je trenutno "zelo obubožano" in ni v stanju servisirati državnega proračuna.

Nekaj posluha za sindikalna stališča je tako pokazal le predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Milan Lukić. "Zavedamo se, da pri nizkih prejemkih ni potrošnje, gospodarstvo pa živi tudi od tega. Bili bi slepi in neumni, če bi nasprotovali zvišanju plač," je ocenil.

Po njegovem mnenju bi se morale plače zvišati vsakič, ko so za to dane možnosti, slediti je treba tudi majhnim pozitivnim premikom. "Pozitivno klimo, ki smo ji priča, čakamo že pet let in tega trenda ne kaže zapraviti zaradi nekega dlakocepstva," je zaključil.