osenar Odkrito.si

Kaj se dogaja z Nino Osenar? Pogrešamo jo že ...

jennifer lopez Svet24.si

Pri 49 je pokazala svoje nikoli bolj izklesano ...

zvezda Petisvet.si

Astrološka napoved Berna Jurečiča od 27. 5. do ...

taksi ljubljana Svet24.si

Poklical taksista in izkoristil njegovo ...

76D02321-A027-4E57-AED0-504B9FF1A92F Svet24.si

Ines Erbus: »To je moja droga«

ema lpd Njena.si

Prizadeta Ema v solzah razkrila svojo zgodbo

viljem julijan Njena.si

Slovenski pevec se je zavedno poslovil od sina

Svet

Evropa je odobrila pomoč Grčiji

Deli na:
Evropa je odobrila pomoč Grčiji

Foto: Reuters

Finančni ministri držav v območju evra so danes po maratonskih, več kot dvanajsturnih pogajanjih vendarle dosegli dogovor o drugi pomoči Grčiji. Ta vključuje 130 milijard evrov javne pomoči in prispevek zasebnih upnikov, ki bodo državi odpisali za 107 milijard evrov dolgov, kar je več, kot je bilo sprva predvideno.

Za zdaj še ni znano, koliko bo prispeval Mednarodni denarni sklad (IMF). Omenja se, da naj bi prispeval deset odstotkov od 130 milijard evrov, torej 13 milijard evrov, medtem ko je pri prvi pomoči Grčiji ter pri pomoči Irski in portugalski prispeval približno tretjino.

Prva dama IMF Christine Lagard teh navedb danes ni potrdila. Pojasnila je, da bo IMF o tem odločil v drugem tednu marca.
 
Poleg tega prinaša dogovor o drugi pomoči Grčiji večji prispevek zasebnih upnikov, kot je bilo sprva predvideno. Ti bodo namreč državi odpisali za 53,5 odstotka nominalne vrednosti dolga, kar naj bi znašalo okoli 107 milijard evrov, medtem ko je bil sprva predvideno, da bodo odpisali za 50 odstotkov nominalne vrednosti ali 100 milijard evrov dolga.
 
S tem naj bi grški dolg do leta 2020 zmanjšali na 120,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
 
"Maraton je res grška beseda," je po dolgih in napornih pogajanjih dejal evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn.
 
Komisar je sicer državo opozoril, da se ne bo več mogla zanašati na veliko javno upravo, ki bo temeljila na poceni dolgu, ampak bo morala spodbujati konkurenčnost in investicije ter zagotoviti učinkovit in pošten davčni sistem.
 
Pri drugi pomoči Grčiji bodo sodelovale tudi Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke.
 
Poleg tega dogovor vključuje zelo strog nadzor nad izvajanjem varčevalnih in reformnih ukrepov, ki jih mora Grčija izvesti v zameno za pomoč. Pri strogem nadzoru sta vztrajali predvsem Nizozemska in Finska.
 
Ta nadzor vključuje vzpostavitev posebnega računa, s katerim bodo zablokirali del državnih prihodkov, da bi s tem zagotovili odplačevanje grškega dolga, in stalno prisotnost mednarodnih nadzornikov v Atenah.
 
Glavno odprto vprašanje v pogajanjih je bilo, kako zapolniti vrzel 5,5 milijarde evrov, kolikor je manjkalo, da bi drugi program pomoči zagotovil vzdržnost grškega dolga, torej njegovo zmanjšanje pod 120 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2020.
 
Mednarodni posojilodajalci, torej EU in IMF, so oktobra izračunali, da Grčija za ustrezno zmanjšanje dolga potrebuje 130 milijard evrov javne pomoči, a se je zaradi poslabšanja recesije izkazalo, da to ni dovolj.
 
Ker v območju evra niso bili pripravljeni zvišati javne pomoči, se je sam grški premier Lukas Papademos pogajal z glavnim predstavnikom zasebnih upnikov, prvim možem Inštituta za mednarodne finance (IIF) Charlesom Dallaro, da bi zasebni sektor povečal svoj prispevek.
 
Po navedbah virov so se pogajanja vlekla predvsem zato, ker zasebni sektor dolgo ni bil pripravljen pristati na povečanje svojega prispevka.
 
Za preprečitev bankrota Grčije je ključen 20. marec, ko državi zapade v plačilo za 14,5 milijarde evrov dolga. Pogajanja o pomoči so ves čas spremljali množični protesti Grkov proti novim varčevalnim ukrepom, s katerimi naj bi država prihranila 3,3 milijarde evrov.
Loading...