Kabinet predsednice vlade je v odzivu na poročanje tiskovne agencije Reuters poudaril, da premierka Alenka Bratušek na včerajšnji novinarski konferenci nikakor ni omenjala, da je "pomoč za banke možnost". Pač pa je le dejala, da se vlada in Banka Slovenije pogovarjata o tem, kaj pomoč samo za bančni del pomeni.
Kabinet se je s tem odzval na vest agencije Reuters, katere naslov pravi, da je slovenska premierka dejala, da je pomoč za banke možnost (v angleškem jeziku Slovenia PM says aid for banks a possibility). Dosegljiv je na http://uk.reuters.com/article/2013/09/26/slovenia-banks-idUKL5N0HM20D20130926.
Reuters v uvodu nato piše, da je slovenska premierka prvič doslej dejala, da je govorila o "možnosti" mednarodne pomoči bankam, kar da je dodaten znak, da se država morda počasi približuje k temu, da proti koncu letošnjega leta ali v začetku prihodnjega leta zaprosi za pomoč.
Bratuškova je po navedbah kabineta obenem poudarila, da stresni testi še niso končani "in da se bomo o naslednjih korakih odločili, ko bomo rezultate stresnih testov poznali in da okoli tega niso potrebne nobene špekulacije".
Koliko je slabih terjatev, bomo vedeli, ko bodo testi končani, nadaljujejo v kabinetu in dodajajo, da pa so vsekakor številke, s katerimi v članku špekulira Reuters, popolnoma brez realne osnove. Po navedbah agencije se slovenske banke soočajo z okrog 7,5 milijarde evrov slabih posojil.
Prvi mož ESM: Slovenska vlada nam zaenkrat pravi, da pomoči ne potrebuje
Direktor evropskega Stalnega reševalnega sklada (ESM) Klaus Regling je v včeraj objavljenem pogovoru za ameriški časnik Wall Street Journal povedal, da jim slovenska vlada zaenkrat pravi, da ne potrebuje nujne finančne pomoči.
"Vemo, da so že zaprli dve majhni banki. Vemo, da bi dve od njihovih večjih bank lahko imeli nekaj potreb po financiranju, vendar pa nam vlada zaenkrat pravi, da lahko za to poskrbijo. Lahko so izdali obveznice na trgih," je povedal Regling.
Na temu sledečo navedbo časnika, češ da so doslej vse države, ki so zaprosile za pomoč, pred tem trdile, da je ne potrebujejo, to pa je nato vodilo v občutno slabše razmere, kot bi sicer lahko bile, je Regling odgovoril, da bi vlada morala najbolje vedeti.
Pritrdil je sicer temu, da države pridejo po pomoč šele, ko ne vidijo več nobene druge alternative. "Vendar pa je to tudi v redu, izredno financiranje je točno to, na kar nakazujejo te besede - izredno financiranje. Države bi torej zanj morale zaprositi le, ko je to res treba, saj to črpa vire drugih držav."
Vlade seveda tega po njegovih pojasnilih ne želijo početi, kar kažejo tudi izkušnje Mednarodnega denarnega sklada (IMF). S tem namreč izgubijo del svojega vpliva. "Zato je razumljivo, da to storijo pozno, in s tem tudi ni nič narobe," je dejal.
Slovenija gre sicer po besedah Reglinga tako kot vse druge države skozi proces pregleda kakovosti premoženja bank, opravljeni bodo stresni testi in po tem bo slika jasnejša.
Pri tem je na vprašanja časnika o pregledu s strani slovenskih institucij dejal, da še ne pozna nobenih podrobnosti, glede tega, da je v Sloveniji v teku oblikovanje scenarijev pa je dejal: "Očitno delajo nekaj, preden ECB izvede svoje redne postopke, vendar ponavljam, da ne poznam nobenih podrobnosti."
Celoten pogovor z Reglingom je objavljen na spletnem naslovu http://blogs.wsj.com/brussels/2013/09/26/bailout-fund-boss-says-current-greek-debt-analysis-meaningless/.