EU grozi z novimi sankcijami proti režimu v Venezueli

To je bila prva razprava zunanjih ministrov o iranskem jedrskem dogovoru po ameriški napovedi o umiku in po vrhu v Sofiji, kjer so se voditelji dogovorili o ukrepih v podporo evropskim podjetjem pred posledicami ponovne uvedbe ameriških sankcij proti Iranu ob umiku od dogovora.

Ministri so potrdili "močno politično sporočilo enotnosti", je poudarila Mogherinijeva in napovedala nadaljnje usklajevanje ukrepov za zaščito evropskih podjetij, ki so legitimno vlagala v Iranu.

Ob tem je izrecno izpostavila pomen ohranitve sporazuma za varnost, ne zgolj zaradi gospodarskih interesov, ki so sicer bolj v ospredju pozornosti.

Mogherinijeva je pojasnila, da je veliko članic predstavilo svoje ideje in ukrepe ter da so se dogovorili za vzpostavitev kontaktne mreže za usklajevanje vseh nacionalnih in evropskih ukrepov, da bi zagotovili usklajen pristop.

Odziv unije naj bi bil dorečen "čim prej", v prihodnjih nekaj tednih, saj je hitrost pomembna tako z varnostnega kot gospodarskega vidika. "Resni ukrepi v resnem, kompleksnem položaju terjajo čas," je pojasnila Mogherinijeva.

EU se po odstopu ZDA od sporazuma trudi zavarovati svoje in iranske gospodarske interese, saj v Teheranu sicer grozijo, da prav tako ne bodo več spoštovali dogovora.

Unija vseskozi izpostavlja enotnost, a poljski zunanji minister Czaputowicz je včeraj v Bruslju jasno povedal, da Poljska nasprotuje kakršnemu koli ukrepanju EU, ki bi oslabilo učinek ameriških sankcij proti Iranu. Dodal je še, da to stališče delijo tudi druge članice, ki so varnostno povezane z ZDA.

Na te navedbe se je Mogherinijeva odzvala z besedami, da obstaja enotnost tudi v tem, da članice delijo skrbi ZDA zaradi iranskega balističnega programa in njegove vloge v regiji, o čemer sicer prav tako razpravljajo, a ločeno od jedrskega dogovora.

Prva skrb, ki jo delijo, pa je, da bi Iran razvil jedrsko orožje, je izpostavila in tako spomnila na temeljni namen dogovora.

Slovenija po neuradnih navedbah podpira odločno nadaljnjo zavezanost iranskemu jedrskemu dogovoru, ohranitev enotnosti in načrt EU za zaščito evropskih interesov v Iranu ter pozdravlja odločen odziv Mogherinijeve, saj je mednarodne zaveze treba spoštovati.

Obenem pa je Slovenija po neuradnih informacijah prepričana, da je treba nadaljevati dialog z ZDA na vseh področjih, saj je vzdrževanje čezatlantskega zavezništva ključno.

Z ZDA je povezana tudi druga včerajšnja tema - dogajanje v Gazi, kjer so izraelske vojaške sile v minulih tednih ob protestih, ki so sovpadali tudi s selitvijo ameriškega veleposlaništva, ubile več kot sto Palestincev.

EU je potrdila stališče, da je edina realistična rešitev konflikta med Izraelci in Palestinci rešitev, ki predvideva dve državi z Jeruzalemom kot prestolnico obeh.

EU je sicer včeraj zaradi nepravilnosti na predsedniških volitvah napovedala uvedbo novih sankcij proti režimu v Venezueli, ki ne bodo prizadele prebivalstva. Ob tem je pozvala k ponovitvi volitev, tako da bodo te v skladu z mednarodnimi demokratičnimi standardi in venezuelsko ustavo. Odločitev o novih sankcijah se pričakuje junija.

Poleg tega so ministri včeraj za eno leto, do začetka junija prihodnje leto, podaljšali sankcije proti sirskemu režimu in njegovim podpornikom zaradi represije nad prebivalstvom. Ob tem so osvežili seznam kaznovanih s prepovedjo potovanja v unijo in zamrznitvijo premoženja, na katerem je sedaj 259 posameznikov in 67 pravnih oseb.

EU je proti sirskemu režimu uvedla še niz drugih sankcij: embargo na nafto, omejitve nekaterih naložb, zamrznitev sredstev sirske centralne v EU, omejitve izvoza opreme in tehnologije, ki se lahko uporabi za notranjo represijo ali nadzor spletne in telefonske komunikacije.

Pred zasedanjem so imeli ministri članic unije neformalni zajtrk z makedonskim kolegom Nikolo Dimitrovom. Mogherinijeva je po zajtrku povedala, da ocenjujejo napredek v pogajanjih Skopja in Aten glede imena Makedonije kot "zelo spodbuden".

Dogovor o imenu je ključen za napredek Makedonije na poti v EU in zvezo Nato, saj Grčija zaradi tega vprašanja preprečuje nadaljnje korake države v teh procesih.

Članice unije bodo junija odločale o začetku pristopnih pogajanj z Makedonijo in Albanijo, potem ko je Evropska komisija aprila po težavnem odločanju priporočila ta korak.

Navdušenja nad nadaljnjimi širitvenimi koraki ni. Zadržana je zlasti Francija, ki naj bi izpostavljala pomisleke v povezavi z organiziranim kriminalom v Albaniji. V Bruslju ocenjujejo, da bi lahko dobre novice v povezavi z Makedonijo pomagale tudi Albaniji.

Mogherinijeva meni, da bi lahko imela rešitev dolgoletnega spora o imenu transformacijski učinek na celotno regijo in globalno okolje. Meni tudi, da bi dogovor moral omogočiti začetek pristopnih pogajanj z Makedonijo.

Začetek pristopnih pogajanj je sicer šele začetek dolgega procesa usklajevanja nacionalne zakonodaje kandidatk za članstvo z evropskim pravnim redom. Hrvaška je na primer pristopna pogajanja začela oktobra 2005, članica unije pa je postala julija 2013.