EU bi članicam plačala sprejem izkrcanih migrantov: 6000 evrov na glavo

EU želi s tema konceptoma, ki sta sicer šele v povojih, saj se je razprava komaj začela, uničiti poslovni model tihotapcev z migranti. Spoštovati mednarodno pravo, a ne ustvarjati pogojev, ki bi privabljali migrante - to je vodilo.

Namen nadzorovanih centrov je izboljšati in pospešiti proces razlikovanja med prebežniki, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in migranti, ki nimajo pravice ostati v EU, ter pospešiti postopke vračanja nezakonitih migrantov.

Centre, ki so lahko začasni ali priložnostni oziroma mobilni, bi vodile članice gostiteljice ob podpori EU, na primer evropske mejne straže, strokovnjakov za azil, uradnikov za varnostno preverjanje in postopke vračanja.

Članice prostovoljke bi za kritje stroškov infrastrukture in operativnih stroškov prejele polno finančno podporo, po 6000 evrov na osebo pa bi prejele tudi članice, ki bi privolile v transfer izkrcanih prebežnikov. Za zdaj takšne prostovoljke niso znane.

Italijanski notranji minister Matteo Salvini se je na ponudbo odzval z besedami, da Italija noče denarja, temveč ustaviti pritok. Pojasnil je tudi, da prosilec za azil italijanskega davkoplačevalca stane od 40.000 do 50.000 evrov. "Bruselj naj kar obdrži svojo miloščino," je dejal.

Drugi koncept so centri za izkrcanje v tretjih državah, ki naj bi zagotovili hitro in varno izkrcanje rešenih ljudi na obeh straneh Sredozemskega morja v skladu z mednarodnim pravom, vključno z načelom nevračanja, in odgovorno obravnavo po izkrcanju.

Za zmanjšanje števila žrtev bi morale vse obalne straže vzpostaviti območja iskanja in reševanja ter centre za usklajevanje reševanja na morju. Pri zaščiti izkrcanih in postopkih vračanja bi sodelovala tudi urad ZN za begunce (UNHCR) in Mednarodna organizacija za migracije (IOM).

V EU ob tem poudarjajo, da sta bila prav UNHCR in IOM tista, ki sta pred junijskim vrhom unije predlagala vzpostavitev centrov za izkrcanje. Konec julija bo sestanek z organizacijama o tej temi.

Ta ureditev predvideva tudi podporo zainteresiranim tretjim državam v skladu z njihovimi političnimi, varnostnimi in socialno-ekonomskimi razmerami. EU naj bi zagotovila finančno in operativno podporo za izkrcanje in povezane ukrepe, tudi glede upravljanja meja.

Med državami, ki bi lahko gostile centre za izkrcanje, se omenjajo Tunizija, Libija, Egipt in Alžirija, a za zdaj še nobena severnoafriška država ni izrazila pripravljenosti za sodelovanje.

Migracije so trenutno vroče politično vprašanje, čeprav se število nezakonitih prehodov meje čez Sredozemlje zmanjšuje. Še zlasti zaostruje položaj migracijska politika nove, evroskeptične italijanske vlade, ki ne dovoli vkrcanja ladjam z rešenimi migranti.

O predlogih komisije bodo v sredo razpravljali veleposlaniki EU, in to v senci groženj, da lahko migracijska trenja ogrozijo ves evropski projekt in usodno vplivajo na izid evropskih volitev maja prihodnje leto.