Severnoafriške države Evropi: Ne, hvala, nočemo vaših begunskih centrov

Podobno idejo je že leta 2004 zagovarjal takratni nemški notranji minister Otto Schily. Glede gradnje begunskih centrov zaenkrat omenjajo predvsem Maroko, Libijo, Tunizijo, Alžirijo, Egipt in Niger. Sledi pregled po posameznih državah:

Maroko

Kraljevina Maroko je že dala vedeti, da ne želi nobenih sprejemnih centrov za begunce. Maroški zunanji minister Naser Bourita je bil jasen: Maroko v zvezi z begunskim valom zavrača in je vedno zavračal tovrstne metode, je dejal nedavno v Rabatu na srečanju s španskim kolegom Josepom Borrellom. Dodal je, da Evropejci s tovrstno idejo o begunskih centrih poenostavljajo ter da gre za "kontraproduktivne ukrepe". Maroko in EU sta sicer že decembra lani sklenila dogovor o migracijah, ki predvideva, da bi Maroko v štirih letih dobil 35 milijonov evrov za zajezitev begunskega vala proti Evropi. Iz vladnih krogov so sedaj sporočili, da bo Maroko tovrstni dogovor podpisal šele, ko bodo okoliščine primerne, na strani EU pa naj bi bilo, da ustvari tovrstne okoliščine.

Libija

V Libiji vse od padca diktatorja Moamerja Gadafija divja državljanska vojna. Mednarodno priznana vlada v Tripoliju ima pod nadzorom le dele države. Libija je istočasno tudi glavna tranzitna država za begunce na njihovi poti v Evropo. Predvsem na jugu države je brezmejna oblast v rokah regionalnih vojaških voditeljev. V libijskih begunskih taboriščih naj bi bile razmere po oceni nemškega zunanjega ministrstva podobne koncentracijskim taboriščem, vključno z usmrtitvami in posilstvi. Libijska vlada je minuli teden jasno sporočila, da na lastnem ozemlju ob nobenih pogojih ne bo dovolila EU centrov za migrante. Tudi novi italijanski notranji minister Matteo Salvini, ki zagovarja gradnjo begunskih centrov na tleh črne celine, se je iz Tripolija, kjer je bil na svojem prvem obisku v tujini po prevzemu ministrskega položaja, v Rim vrnil praznik rok, brez tega, da bi Libija podprla njegovo idejo.

Tunizija

V načrtih EU za gradnjo begunskih centrov je svojo vlogo našla tudi najmanjša severnoafriška država Tunizija, ki velja za politično relativno stabilno državo. Tik pred nedavnih vrhom EU je tunizijski zunanji minister Khemaies Jhinaoui sicer obelodanil nasprotovanje njegove države. "Mi v Tuniziji nismo odgovorni za val nezakonitih beguncev na obalah južne Evrope," je dejal za dnevnik Al Arab. Tunizija tudi ni tranzitna država, saj več kot 6000 beguncev iz Tunizije, ki jih je registrirala italijanska vlada, prihaja prav iz same države. Tunizijski borec za človekove pravice Abderraouf Ayadi si predstavlja, da bi njegova država ob določenih pogojih lahko privolila v sodelovanje z EU. "V luči gospodarskih težav tunizijske oblasti niso v najboljšem izhodiščnem položaju. Lahko bi privolile v kakšen dogovor, saj potrebujejo kredite," je za DW ocenil Ayadi.

Alžirija

Alžirija za tiste, ki si želijo v Evropo, ne igra pomembne vloge, a tako kot njene sosede, tudi alžirski avtoritativni režim zavrača sprejemne centre na svojem ozemlju. Alžirski premier Ahmed Ouyahia zagovarja, da bi morali begunce vračati v njihove domovine. Država sicer do beguncev iz drugih držav, ki prečkajo njeno ozemlje, vodi lastno politiko; tranzitnim beguncem tako pogosto zavrnejo vstop v državo, številne ljudi z juga Afrike, ki kljub temu pridejo v državo, pa pogosto zajamejo in jih s tovornjaki odpeljejo na jug Alžirije, kjer jih prisilijo, da se prek puščave podajo proti Nigru. V aprilu naj bi bilo takih oseb skoraj 3000, od začetka letošnjega leta več kot 11.000. Mednarodne humanitarne organizacije zato sedaj v puščavi na meji med Alžirijo in Nigrom pospešeno iščejo migrante, da bi jih odpeljali na varno.

Egipt

Sprejemne centre za begunce zavrača tudi vlada v Egiptu. Egiptovski zunanji minister Samih Schukri je že decembra lani poudaril, da so srčika problema lakota, brezposelnost in nestabilnost regije. Izpostavil je tudi pomanjkanje zakonitih možnosti za migracije.

Niger

Za EU bi bili begunski centri v Nigru smiselni, ker ta puščavska država velja za pomembno tranzitno državo za afriške migrante na poti v Evropo. Poleg tega je v Nigru še veliko tistih, ki so se vrnili ali so jih izgnale druge države. V državi je trenutno že šest centrov za več sto migrantov, ki jih financira EU, z njimi pa upravljata Visoki komisariat Združenih narodov za begunce in Mednarodna organizacija za migracije. Kot je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zatrdil predsednik države Mahamadou Issoufou, bo država še naprej sprejemala migrante, saj je v tradiciji države, da pomaga pomoči potrebnim, a je ključnega pomena, da ti ljudje v Nigru ne ostanejo dolgo časa. "To je edini pogoj, ki ga imamo," je dodal.