Britanska poslanska zbornica, ki je prvič po 37 letih zasedala v soboto, bi morala danes glasovati o novem ločitvenem sporazumu, ki sta ga v četrtek dosegla britanska vlada in EU in naj bi zagotovil urejen britanski izstop iz unije 31. oktobra. A se to ni zgodilo, saj so poslanci s sprejetjem dopolnila poslanca Oliverja Letwina preložili končno odločitev.
Razprava je ponovno pokazala, da so mnenja poslanskih skupin močno deljena. Medtem ko je Johnson s konservativnimi somišljeniki vztrajal, da je omenjeni dogovor "najboljša možna rešitev", so nasprotniki na čelu z laburisti zatrjevali, da je "še slabši" od predloga prejšnje premierke Therese May.
Predsednik poslanske zbornice John Bercow je po razpravi dal na glasovanje dopolnilo, ki predvideva dokončno potrditev dogovora med Londonom in EU o izstopu Združenega kraljestva iz unije šele potem, ko bo ta opravil celotno parlamentarno pot oziroma bo parlament sprejel vso potrebno zakonodajo za urejen brexit.
Za dopolnilo je glasovalo 322, proti pa 306 poslancev. Poleg večine laburistov so ga podprli tudi poslanci iz vrst severnoirske unionistične stranke DUP, Škotske nacionalne stranke (SNP), liberalnih demokratov in polovica neodvisnih poslancev.
Nekdanji torijec Letwin, ki zdaj nastopa kot neodvisni poslanec, je še pred glasovanjem dejal, da je njegov amandma "zavarovanje" pred "avtomatičnim zgrmenjem" Združenega kraljestva iz EU 31. oktobra, če ne bo pravočasno sprejeta ustrezna zakonodaja.
Kakšni bodo naslednji koraki Londona, ni jasno. Opozicija vztraja, da mora Johnson zdaj zaprositi EU za novo preložitev brexita. Zakon, ki je bil sprejet prejšnji mesec, namreč določa, da če poslanci do 19. oktobra ne sprejmejo dogovora o brexitu, mora premier prositi Bruselj za preložitev brexita za tri mesece, torej do konca januarja prihodnje leto.
Johnson je takoj po današnjem glasovanju poudaril, da ne bo zaprosil za novo preložitev brexita, ampak bo storil vse, da bo Združeno kraljestvo iz unije izstopilo 31. oktobra. Zato naj bi vlada v parlament takoj naslednji teden vložila potrebno zakonodajo. To bi se lahko zgodilo že v ponedeljek, dan kasneje pa bi lahko sledilo prvo glasovanje.
Nadaljnja preložitev brexita bi bila slaba tako za Združeno kraljestvo kot za EU, je opozoril Johnson. Že pred glasovanjem je poudaril, da bi bila nova preložitev več kot tri leta po referendumu o izstopu iz EU nesmiselna, draga in bi povzročila nadaljnje delitve. "Nujno je, da naredimo korak naprej in na novo vzpostavimo odnose s partnerji v EU," je dejal.
Tudi Francija je ponovila, da vnovična preložitev brexita "ni nikomur v interesu". "Dogovor je bil izpogajan. Zdaj je na britanskem parlamentu, da pove, ali ga sprejema ali zavrača," so po današnjem razpletu v Londonu sporočili iz francoske predsedniške palače. Evropska komisija pa je London pozvala, naj čim prej pojasni svoje naslednje korake.
Potem ko so se Britanci na referendumu junija 2016 s tesno večino 51,9 odstotka glasov odločili za izstop iz EU, je bil brexit predviden za 29. marec letos. A je bil ta datum že dvakrat preložen.
V središču Londona se je danes zbralo več deset tisoč ljudi, ki so zahtevali nov referendum o brexitu. "Današnje glasovanje za dogovor ne bo končalo brexita. Ne bo prineslo gotovosti, končno besedo naj ima ljudstvo," je v razpravi v poslanski zbornici dejal tudi vodja opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn.
Ločitveni sporazum pokriva pravice državljanov, finančno poravnavo in vprašanje meje na irskem otoku ter opredeljuje prehodno obdobje, ki bo trajalo do konca leta 2020 in ga je mogoče podaljšati za največ še dve leti. Priložena mu je politična izjava o prihodnjih odnosih med Združenim kraljestvom in EU.