Erdoganu je uspelo, Hagija Sofija bo znova mošeja

Sodišče je razveljavilo odločitev turške vlade Mustafe Kemala Atatürka iz leta 1934 in odločilo, da lahko Hagijo Sofijo znova odprejo za muslimanske molitve. Sodniki so odločitev sprejeli soglasno, poročajo tuje tiskovne agencije.

Pojasnili so, da je Hagija Sofija last fundacije, ki jo je ustanovil otomanski sultan Mehmed II. Ta je leta 1453 zavzel Istanbul in 900 let staro cerkev spremenil v mošejo. Zgradba je bila takrat registrirana kot mošeja, česar ni mogoče spremeniti, je odločilo sodišče. "Pravno je nemogoče", da bi bila Hagija Sofija "uporabljena za druge namene kot za mošejo", so dodali.

"Sodišče je popravilo napačno odločitev izpred 86 let," je ob tem povedal Selami Karaman, odvetnik združenja, ki je vložilo pobudo za razveljavitev odločitve Atatürkove vlade. Združenje je trdilo, da je Atatürkov podpis ponarejen in da zato odločitev ne velja.

Pojasnil je, da mora biti sodba sodišča uveljavljena v 30 dneh. Ta odločitev po njegovih besedah pomeni, da je status Hagije Sofije kot mošeje avtomatično obnovljen.

Turški predsednik Erdogan je sicer že kmalu po odločitvi sodišča podpisal odlok, s katerim je zgradbo odprl za muslimanske molitve. "Mošeja Hagija Sofija" bo predana uradu za verske zadeve, piše v odloku, ki ga je objavil na Twitterju. "Iskrene čestitke," je zapisal ob tem.

Pozneje je Erdogan v nagovoru narodu po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil, da bo prva muslimanska molitev v Hagiji Sofiji 24. julija. Dodal je, da bodo vrata Hagije Sofije "tako kot vse naše mošeje odprta za domačine in tujce, za muslimane in nemuslimane".

V Grčiji so spremembo statusa Hagije Sofije v mošejo označili za "veliko provokacijo celotnega civiliziranega sveta". "Nacionalizem, ki ga kaže Erdogan, pelje njegovo državo šest stoletij nazaj," je sporočila grška ministrica za kulturo Lina Mendoni. Odločitev turškega sodišča po njenih besedah potrjuje, da v Turčiji ni neodvisnega sodstva.

Osuplost nad odločitvijo turških oblasti so izrazili tudi v ruski pravoslavni cerkvi. "Skrbi milijonov kristjanov niso slišali," so sporočili.

Da globoko obžalujejo odločitev Turčije, da brez predhodnega dialoga spremeni status Hagije Sofije, so medtem sporočili iz Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Hagija Sofija je sicer na Unescovem seznamu kulturne dediščine.

Cerkev svete Božje modrosti, turško Ayasofya, ima dolgo in pomembno zgodovino. Bila je največja cerkev vzhodnorimskega imperija in več stoletij največja katedrala na svetu.

Zgrajena je bila pred 1500 leti, nakar je bila najprej skoraj 700 let bizantinska krščanska stolnica, nato kratek čas katoliška stolnica in zatem dve stoletji grška pravoslavna stolnica, od leta 1453 pa osmanska mošeja.

Pod očetom sodobne turške republike Mustafo Kemalom Atatürkom so leta 1935 v njej odprli muzej in tako je ostalo do danes. Je pomembna turistična znamenitost, saj velja za eno najlepših zgradb na svetu.