dejan-vunjak Dobra karma

9 let po Brendijevi smrti njegov sin še vedno ...

horoskop_zodiak_znakijpg Svet24.si

Horoskop za petek, 7. avgusta

ales-primc_bobo Reporter.si

Zakaj "minister za otroke in družine v senci" ...

pivec gantar Svet24.si

Rušenje Gantarja, zaposlovanje na lepe oči in ...

aleksandra pivec danilo markocic izola bobo2 Necenzurirano

"Kravje kupčije" z nepremičninami v občini Izola

rtvs, radiotelevizija slovenija Odkrito.si

Počasen razpad RTV SLO

zoran dragić z družino Njena.si

Dragićevo srce parajoče slovo od družine

Svet

Dačićev obisk v Bruslju začinil Schulz z izjavo o priznanju Kosova

Deli na:
Dačićev obisk v Bruslju začinil Schulz z izjavo o priznanju Kosova

Foto: Arhiv Reporterja

Obisk predsednika srbske vlade Ivice Dačića v Bruslju je zaznamovala izjava predsednika Evropskega parlamenta Martina Schulza, da bo Srbija na koncu za vstop v EU morala priznati Kosovo. Tako Dačić kot komisar za širitev Štefan Füle sta pohitela z odzivom, da EU od Srbije pričakuje normalizacijo odnosov, ne priznanja Kosova.

Schulz je po srečanju z Dačićem vznemiril z izjavo, da mora razvoj odnosov med Srbijo in Kosovom na koncu privesti do "vzajemnega priznanja". Za Evropski parlament je za zdaj glavni cilj zagotovitev miru, a na koncu bo potrebno vzajemno priznanje kot pogoj za pridružitev uniji, to je precej jasno, je dodal.

EU ima po Schulzevih besedah notranji problem, saj nekatere članice ne priznavajo Kosova, a kljub temu EU kot celota poziva Srbijo, naj ga prizna. Kosova ne priznavajo Španija, Slovaška, Romunija, Grčija in Ciper.

Dačić se je na to odzval z besedami, da Srbija ni spremenila stališča o Kosovu, EU pa ne pogojev za Srbijo. Komisar Štefan Füle je potrdil Dačićeve besede in dodal, da EU govori o normalizaciji odnosov, ne o priznanju.

Poleg tega je Dačić poudaril, da so bile Schulzeve besede "napačno tolmačene". Schulz je namreč po njegovih navedbah rekel le, da bi "na koncu procesa moralo priti do medsebojnega priznavanja in pomiritve".

"To nikakor ne pomeni, niti nisem danes od nikogar slišal, niti ni Schulz rekel, da je pogoj za vstop v EU ali začetek pogajanj, da bi morala Srbija priznati neodvisnost Kosova," je dodal srbski premier.

"Biti moramo praktični," je še poudaril Dačić. Srbija po njegovih besedah ne bo lagala in ne bo šla v pogajanja z željo, da bi tekmovala, kdo bo koga prevaral.

A obenem Dačić EU prosi, naj ne postavlja novih pogojev in naj jasno postavi cilj, tako da bo vedela, do kod teče. "Da ne bo rečeno, da tečemo pet kilometrov, v četrtem kilometru pa bi se izkazalo, da moramo teči še en ali še tri dodatne kilometre. Potrebujemo več medsebojnega zaupanja," je poudaril srbski premier.

Füle je dejal, da "se popolnoma strinja s tolmačenjem predsednika vlade". Mandat, ki ga je sprejel vrh EU, je po njegovih besedah zelo jasen: govori o "vidnem in trajnem" izboljšanju odnosov. "Govorimo o normalizaciji, ne o potrebi po priznanju," je poudaril komisar za širitev.

Tudi po Dačićevih besedah je eden od pogojev za začetek pogajanj Srbije z EU "sprostitev" odnosov med Beogradom in Prištino. A to po njegovih navedbah pomeni, da bo Srbija implementirala dogovore v okviru dialoga ter da je pripravljena naprej razpravljali o temah iz tehničnega dialoga in vseh drugih spornih vprašanjih in dialog dvigniti na visoko raven.



Nadaljevanje dialoga Beograda in Prištine pod okriljem EU je bila tudi glavna tema včerajšnjih Dačićevih sestankov v Bruslju. Kdaj in kako se bo dialog nadaljeval, za zdaj ni znano, saj pogovori o tem še potekajo.

O nadaljevanju dialoga bosta po besedah predsednika srbskega vlade podrobneje govorila srbski predsednik Tomislav Nikolić in visoka zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton ob robu zasedanja generalne skupščine ZN v New Yorku.

Ob robu Dačićevega obiska v Bruslju pa se je izvedelo, da naj bi naslednja faza dialoga temeljila na treh stebrih: Ashtonova naj bi osebno igrala vidnejšo vlogo v pogovorih o pomembnih vprašanjih, dialog naj bi bil bolj vpet v sam širitveni proces in vprašanje, kaj naj bi bil končen rezultat procesa, naj bi bilo bolj celostno naslovljeno.

Dialog Beograda in Prištine pod okriljem EU se je začel pred letom in pol, v devetih krogih je prinesel sedem sporazumov. EU želi najprej implementacijo vseh dogovorov, sicer pa je treba opredeliti teme, o katerih se bo še razpravljalo.

Pogoji za napredek Srbije na poti v EU, ki jih je decembra opredelil vrh EU, so napredek pri izvajanju dogovorov v okviru dialoga, tudi glede točk prehoda, "vključujoče regionalno sodelovanje" ter nemoteno izvajanje mandatov evropske misije Eulex in operacije zveze Nato Kfor.

Evropska komisija bo o napredku Srbije poročala 10. oktobra v sklopu rednega letnega širitvenega pregleda. Glavno vprašanje je, ali bo priporočila začetek pogajanj kandidatke z unijo. V EU so včeraj nakazali, da nadaljevanja dialoga ne gre neposredno povezovati s poročilom o Srbiji, kar da sklepati, da ponoven zagon dialoga ni pogoj za pozitivno poročilo.

"Srbija želi nadaljevati evropsko pot (...) Cilj nove srbske vlade je Srbija, ki bo dejavnik miru in stabilnosti v regiji," je sicer včeraj v Bruslju zatrdil Dačić, nekdaj tesen sodelavec Slobodana Miloševića, danes srbski premier in notranji minister.

Schulzeve izjave so sicer odmevale tudi v Srbiji. Vodja srbske pogajalske ekipe v nekdanji srbski vladi Borislav Stefanović jo je ocenil kot grobo, po njegovem mnenju pa predstavlja tudi negativen začetek sodelovanja novih srbskih oblasti z EU. Zato mora nova vlada po njegovem mnenju čim prej predstaviti nov načrt glede Kosova in ga uresničiti.

V vladajoči Srbski napredni stranki (SNS) pa so zaradi Schulzeve izjave na Stefanovića naslovili vprašanje, zakaj javnosti ni prej obvestil o zahtevah EU glede Kosova. Po mnenju SNS je Stefanović "s svojo slabo politiko ustvaril ozračje, zaradi katerega se nova vlada danes sooča s takšnim sporočilom".

Loading...