Na zahtevo predsednika britanske vlade Davida Camerona so voditelji o Junckerju glasovali. Proti sta bili Velika Britanija in Madžarska. Po pravilih sicer kandidat potrebuje kvalificirano večino voditeljev, a ti običajno odločitve o vodilnih položajih sprejemajo s soglasjem.
Britanski premier je svoje nasprotovanje pojasnil z besedami, da se od začetka ni strinjal z načinom imenovanja kandidata, češ da voditelji ne bi smeli dovoliti, da ga izbere Evropski parlament. Glasovanje o kandidatu, ne tradicionalna soglasna potrditev, je po njegovih besedah "resna napaka" in "slab dan za Evropo, saj prinaša tveganje spodkopavanja nacionalnih vlad".
Cameronu se sicer zdi pomembno, da so se njegovi kolegi danes prvič izrecno strinjali, da bodo morali nasloviti britanske skrbi glede EU, in da so to zapisali v sklepe. V sklepih piše, da evropsko povezovanje dopušča različne poti integracije za različne države ob spoštovanju želja tistih, ki ne želijo globlje integracije, med katerimi je Velika Britanija, je izpostavil.
"Medtem ko je Evropa stopila velik korak nazaj z izbiro predsednika komisije, sem jaz stopil nekaj majhnih korakov k zagotovitvi novega odnosa Velike Britanije in EU. Seveda bo treba storiti še več ... Včasih je treba biti pripravljen izgubiti bitko, da lahko dobiš vojno," je še poudaril britanski premier in napovedal odločen boj za krvavo potrebno reformo EU.
Pri tem je znova opozoril na nevarnost referenduma o članstvu Otoka v uniji: "Na koncu leta 2017 ne bom ne jaz, ne britanski parlament, ne Bruselj tisti, ki bomo odločali o prihodnosti Britanije v EU. Odločili bodo Britanci."
Madžarski premier Viktor Orban pa je svoj glas proti pred vrhom pojasnil z besedami, da gre za načelno odločitev, ker nasprotuje federalističnim spremembam pogodbe, a izpostavil, da si bo kljub temu prizadeval za dobro sodelovanje z Junckerjem, ki ga je opisal kot razumnega in mirnega človeka.
Premierka Alenka Bratušek, ki opravlja tekoče posle, je izbiro Junckerja pozdravila kot dobro odločitev, saj je izkušen državnik in politik ter dober prijatelj Slovenije. Ob tem je znova ponovila, da bi vsaj enega od vodilnih položajev v uniji morala zasesti ženska: "Resnično si želim, da pokažemo, da smo v Evropi tudi ženske sposobne voditi in prevzemati odgovorne in pomembne funkcije."
Na vprašanje, ali se tudi sama poteguje za katerega od teh položajev, je Bratuškova odgovorila: "Ne, se ne potegujem. Potegujem se za najbolj pomembno in odgovorno mesto v naši državi, za predsednico vlade." Tudi v Sloveniji namreč po njenih besedah potrebujemo nekoga, ki ima pogum in se je pripravljen soočiti z najtežjimi stvarmi, kot se je ona lani, sredi najhujše krize v Sloveniji.
Ko bo parlament potrdil Junckerja, bo treba oblikovati novo komisarsko ekipo. O slovenskem kandidatu za komisarja je Bratuškova dejala le, da so se v vladi dogovorili, da se o tem ne bodo pogovarjali pred volitvami, ker ne želijo, da to postane predvolilna tema, ter da je pomembno, da je kandidat "kompetentna oseba z izkušnjami in znanjem, saj to odpira vrata na dober in pomemben položaj".
Juncker za izvolitev na položaj potrebuje še absolutno večino v Evropskem parlamentu, ki bo o tem predvidoma glasoval 16. julija. Luksemburžan lahko v parlamentu pričakuje pozitiven rezultat, saj sta mu največji politični skupini, desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) in evropski socialdemokrati (S&D), že izrekli podporo. Obe skupaj imata dovolj glasov za njegovo izvolitev.
Vrh je danes tudi potrdil strateški načrt petih "daljnosežnih" prednostnih nalog unije v prihodnjih petih letih, ki naj bi ga uresničevali Juncker in drugi vodilni v uniji. Te naloge so: unija delovnih mest, rasti in konkurenčnosti; unija, ki krepi moč in ščiti vse svoje državljane; energetska unija; unija svobode, pravice in varnosti ter unija kot močna globalna igralka.
Načrt prednostnih nalog vključuje tudi širitev, za kar si je prizadevala Slovenija. "Naša raznolikost je naša prednost, naša enotnost nas krepi. V naši uniji obstajajo različne stopnje sodelovanja in integracije. Naša širitvena politika krepi demokracijo in blaginjo," piše v načrtu.
Voditelji članic EU so danes v Bruslju tudi potrdili priporočila za proračunsko in reformno ukrepanje članic; Slovenija jih je dobila osem. Slovenska premierka je ob tem povedala, da je znova opozorila na "kratke roke iz priporočil, ki jih bo zaradi predčasnih volitev v Sloveniji praktično nemogoče izpolniti".
Bratuškova je sicer danes na vrhu v Bruslju v razpravi o priporočilih znova poudarila, kaj vse je Slovenija storila v minulem letu. "Vesela sem vseh ponovnih pohval, ki sem jih dobila od kolegov za mizo glede naših, slovenskih dosežkov," je dejala. Ob tem je dodala, da je ponosna na to, da smo svoje težave uspeli in jih še vedno uspevamo reševati sami, brez trojke.
Poleg tega je vrh danes pričakovano blagoslovil vstop Litve v območje evra s 1. januarjem prihodnje leto in dodelitev statusa kandidatke Albaniji ter potrdil nujne ukrepe za zmanjšanje energetske odvisnosti in pripravil teren za sprejetje odločitev o srednje- in dolgoročnih ukrepih v oktobru.