"Tako v Italiji kot v drugih državah članicah moramo sprejemati tragične odločitve. A obenem moramo preprečiti, da bi Evropa zagrešila tragične napake. Če Evropa ne bo prestala tega epohalnega izziva, bo v očeh naših državljanov izgubila svojo upravičenost obstoja," je poudaril v pogovoru, ki ga povzema avstrijska tiskovna agencija APA.
Conte je potegnil vzporednice s t. i. Marshallovim načrtom, uradno programom za obnovo Evrope po drugi svetovni vojni in se zavzel za izdajo posebnih obveznic, ki bi financirale obnovo družbenih in gospodarskih omrežij v Evropi. Italija naj bi za svoje gospodarstvo v ta namen sprostila 50 milijard evrov.
Italija, skupaj z več evropskimi državami, med katerimi so tudi Slovenija, Španija in Francija, poziva k prizadevanjem za vzpostavitev skupnega evropskega dolžniškega instrumenta v boju proti novemu koronavirusu. A države, kot sta Nemčija in Avstrija, t. i. koronaobveznice zavračajo.
Ta razkol je med drugim botroval dejstvu, da na zadnjem vrhu EU minuli četrtek voditelji glede ukrepanja niso dosegli dogovora. Finančnim ministrom območja evra so dali dva tedna časa, da pripravijo predloge za fiskalno ukrepanje v odziv na krizo.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je dal danes znova jasno vedeti, da je Francija glede tega na strani Italije. "Te krize ne bomo prebrodili brez močne evropske solidarnosti, tako na področju zdravstva kot proračunov," je v pogovoru za tri italijanske časnike Corriere della Serra, La Stampa in La Repubblica dejal Macron.
"To bi lahko vključevalo možnost skupnega dolga - kakorkoli ga že imenujemo - ali povečanje evropskega proračuna, s čimer bi lahko nudili resnično podporo najhuje prizadetim državam," je še dejal v pogovoru, ki ga povzema spletni portal Politico.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se glede tega še ni izrekla, je pa danes zatrdila, da Evropska komisija v krizi nikakor ne načrtuje svojih koronaobveznic. "Pri tem obstajajo jasne pravne meje, to ni načrt. Na tem ne delamo," je dejala v pogovoru za nemško tiskovno agencijo dpa.
Kot je še dejala glede koronaobveznic, se za njimi skriva zelo pomembno vprašanje obveznosti. "In tu so zadržki v Nemčiji, pa tudi v drugih državah upravičeni," je menila.
Glede iskanja skupnega odgovora EU na krizo se je danes oglasil tudi eden njenih predhodnikov Jacques Delors, ki je posvaril pred delitvami znotraj povezave. "Ozračje, ki vlada med voditelji držav in pomanjkanje evropske solidarnosti bi lahko Evropski uniji zadala smrten udarec," je za francosko tiskovno agencijo AFP sporočil nekdanji francoski politik, ki je bil na čelu Evropske komisije med letoma 1985 in 1995.
