Pobudo za telefonski pogovor je dala grška stran, Cipras in Putin pa sta se poleg referenduma dotaknila tudi odnosov med državama, so v izjavi sporočili iz Kremlja. Ali bo Rusija obubožani Grčiji zagotovila finančno pomoč, o čemer se je v javnosti v preteklosti precej špekuliralo, ni znano.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je pred tem danes sicer dejal, da bi Moskva razmislila o finančni pomoči, če bi Atene zanjo posebej zaprosile. O tem vprašanju bi verjetno govorili na prihajajočem vrhu hitro rastočih držav BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južnoafriška republika), ki se bo v sredo začel v ruskem mestu Ufa, je povedal Peskov.
Kot je dejal, Moskva spoštuje izid referenduma, saj so Grki na njem izrazili svojo voljo. "Upamo, da bodo naši grški partnerji kolikor se da hitro dosegli nujen kompromis s posojilodajalci in sprejeli odločitve, ki bodo najbolje zagotovile gospodarsko in socialno stabilnost države," je dejal.
Rusija in Grčija v zadnjih mesecih močno krepita politične in gospodarske stike; med drugim sta podpisali dogovor o sodelovanju pri načrtovanjem projektu gradnje plinovoda Turški tok, ki bo plin iz Rusije mimo Ukrajine pripeljal v Evropo.
Krepitev stikov med Moskvo in Atenami je sicer pomembna tudi z geopolitičnega vidika, saj se s tem lahko razširi vpliv Rusije v grški soseščini, ki je med drugim bistvena za varnost Evrope.
Na nedeljskem referendumu je glede na uradne izide proti pogojem za finančno pomoč glasovalo 61,31 odstotka Grkov, za pa jih je bilo 38,69 odstotka. Volilna udeležba je bila 62,5-odstotna. Finančni ministri držav v območju evra so bodo v torek sestali na kriznem sestanku in razpravljali o razmerah po grškem referendumu. Pričakujejo tudi nove predloge grških oblasti.