Kako ocenjujete nedavno zadolževanje za 1,5 milijarde evrov v triletnih obveznicah po obrestni meri 4,7 odstotka (oziroma realni vrednosti 4,84 odstotka)?
Zadnja zadolžitev je zelo nenavadna iz dveh razlogov. Izpeljana je bila kljub temu, da vlada zatrjuje, da je denarja dovolj. Prvič v zgodovini so bile vse obveznice prodane enemu samemu kupcu brez tržne avkcije. Kot motiv za zadolžitev vlada navaja, da so želeli predvsem pokazati, da imajo dostop do trga. Vendar je to slepitev – dogovorna prodaja enemu samemu kupcu za moje pojme ni dostop do trga.
Zakaj se je po vašem mnenju vlada odločila za zaprto izdajo obveznic enemu samemu kupcu? Je bil to razlog za podražitev donosnosti za približno eno odstotno točko nad tržno vrednostjo donosnosti?
Moje mnenje je, da se je za prodajo enemu kupcu vlada odločila, ker se je bala, da pri morebitni odprti ponudbi na trgu ne bi bilo dovolj interesa in bi bil to neuspeh, ki bi vladi in državi lahko zelo škodoval. Menim tudi, da bi s konkurenco med več kupci lahko dosegli nižji ceno. To kažejo tudi izkušnje pri obeh ameriških izdajah, kjer je interes investitorjev večkratno presegel vrednost ponujenih obveznic, to je seveda znižalo zahtevani donos. Očitno pa je vlada ocenila, da na trgu ne bi bilo dovolj interesa.
Kako komentirate vladno izjavo, da je Slovenija tako dokazala, da je še vedno sposobna nastopati na finančnih trgih in da se je vlada tokrat zadolžila ceneje kot med vašim ministrovanjem?
Kot rečeno, prodaja enemu kupcu z donosom, ki je precej nad tržnim in donosom, ki ga plačujejo primerljive države, ni dostop do trga. Primerjava donosa triletnih obveznic z donosom desetletnih, ki smo jih izdali v mojem mandatu, je neustrezna in je zavajanje. Je pa očitno, da je bila ta izdaja zelo draga.
Kako si razlagate dejstvo, da vlada ne razkrije imena kupca obveznic?
Vlada je državo nerazumno izpostavila enemu samemu kupcu, ki lahko zdaj tudi vpliva na tržno ceno obveznic in morda celo pričakuje hvaležnost države pri kakšnih drugih poslih, recimo pri napovedanih privatizacijah. Zato bi bilo gotovo v javnem interesu, da bi vlada razkrila kupca obveznic, čeprav to res ni običajna praksa. Vendar tudi takšno zadolževanje ni običajno.
Kako bi to zadolževanje lahko umestili v zdajšnji ekonomski trenutek Slovenije (poročilo Evropske komisije o proračunu 2014 in prihajajoči rezultati bančnih stresnih testov)?
Skrivnostna prodaja enemu samemu kupcu ni običajno obnašanje držav, ki obvladujejo svoj finančni položaj. Zato ne verjamem vladnim razlagam, da so se zadolžili tako rekoč zaradi piara, da dokažejo, da imajo dostop do trgov. Po mojem je pravi razlog za nenadno zadolžitev finančna stiska države. Kaj je vzrok zanjo, lahko le ugibam. Jasno je, da vlada ne more porabiti vsega denarja, ki ga ima kot depozite pri bankah, saj bi s tem ogrozila likvidnost bank. Torej je denarja dejansko manj kot do aprila. Poleg tega morda slutijo, kakšni bodo rezultati stresnih testov in so ugotovili, da se lažje zadolžijo pred njihovo objavo. Lahko pa pričakujejo, da bodo še večje potrebe tudi zaradi bank, ki sta že v likvidaciji.
S to izdajo bi se moralo zelo resno začeti ukvarjati računsko sodišče. Če zanjo res ni bilo nujne potrebe, kot zatrjuje vlada, potem je zadolžitev prezgodnja in po nepotrebno visokih obrestih neracionalna poraba javnega denarja. Izpostavljenost do samo enega kupca državo po nepotrebnem spravlja v še večje finančno tveganje. MF po mojem tudi ne more dokazati, da je bil donos, ki so ga ponudili temu enemu kupcu, res tudi najnižji, ki so ga v tistem trenutku dosegli, saj niso naredili tržnega preizkusa. Vse to so stvari, zaradi katerih bi računsko sodišče moralo takoj začeti revizijo te zadolžitve.