Revija Reporter
Svet

Chelsea Manning pravi, da na žrtve med civilisti ni več mogla gledati kot na statistiko

STA

10. jun. 2017 6:00 Osveženo: 10:03 / 09. 8. 2017

Deli na:

Vojakinja Chelsea Manning je v svojem prvem intervjuju, odkar je bila izpuščena iz vojaškega zapora, za televizijo ABC dejala, da je bilo pravici zadoščeno

Predsednik ZDA Barack Obama ji je namreč skrajšal 35 let zaporne kazni zaradi predaje množice zaupnih dokumentov WikiLeaksu na le sedem let.



Vojak Bradley Manning je delal kot obveščevalec v Iraku, ko je leta 2010 snel okrog 700.000 zaupnih depeš State Departmenta in Pentagona z vojaških računalnikov in jih predal spletni strani WikiLeaks v objavo. Leta 2013 so ga obsodili na 35 let zapora in kmalu zatem je Bradley sporočil, da je odslej Chelsea in po uspešni tožbi je septembra 2014 v zaporu začel s hormonsko terapijo v smeri spremembe spola.


Chelsea Manning je v zaporu dvakrat skušala storiti samomor zaradi brezizhodnega položaja z dolgoletno zaporno kaznijo in življenja v napačnem telesu. Obami se je pred odhodom s položaja zazdelo, da ni storila nič hujšega in se je usmilil.

Škode za nacionalno varnost ni bilo nobene, čeprav je vojaško tožilstvo zganjalo hudo paniko. Le nekaj malce zardevanja diplomatov je bilo zaradi nerodnih depeš, pa ne preveč, saj so ZDA vendarle edina velesila.

"Prevzela sem odgovornost za svoje dejanje, ki mi ga ni nihče naročil. Informacije z bojišč v Iraku in Afganistanu ter žrtve med civilisti so me sčasoma hudo prizadele in nanje več nisem mogla gledati kot na statistiko," je dejala za ABC in dodala, da vojna proti vstajnikom ni črno-bela ampak velika godlja. "Ni le čisto dobrih in čisto slabih fantov".

Dokumente je predala v objavo, da sproži javno debato in ne verjame, da je ogrozila nacionalno varnost. Imela je občutek odgovornosti do javnosti, kot bi ga morali po njenih besedah imeti vsi. Obsojena je bila leta 2013 in bi se sedaj želela zahvaliti Obami, da ji je skrajšal kazen.