Največje tveganje za okrevanje evropskega gospodarstva so zunanje napetosti in negotovost, še posebej ukrajinska kriza, je ob predstavitvi napovedi poudaril evropski komisar Siim Kallas, ki nadomešča komisarja za gospodarske in denarne zadeve Ollija Rehna, ker ta kandidira na evropskih volitvah.
Ukrajinska kriza ogroža tudi rusko gospodarstvo, je opozoril Kallas ter izpostavil resne posledice te krize za Rusijo na energetskem področju in za rubelj. Rusija že trpi zaradi bega kapitala, je dejal ter dodal, da bi omejitve kapitalskih tokov ali omejitve pri menjalnih tečajih vplivale tudi na evropsko gospodarstvo.
Sicer pa je Kallas ob predstavitvi spomladanske napovedi evropsko gospodarstvo opisal s temi besedami: "Okrevanje se je dobro usidralo. Primanjkljaji so se zmanjšali, naložbe se vračajo, tudi stopnja zaposlenosti se je začela izboljševati. Vztrajna reformna prizadevanja članic in EU se splačajo."
Te strukturne spremembe komisarja iz Estonije spominjajo na preobrazbo gospodarstev iz Srednje in Vzhodne Evrope, povezano z vstopom deseterice v unijo leta 2004. "Ta izkušnja kaže, kako pomembno se je strukturnih reform lotiti zgodaj in ostati na pravi poti, ne glede na izzive. V tem duhu ne smemo popustiti pri naših prizadevanjih za nova delovna mesta in krepitev rasti," je izpostavil.
Tokratna napoved je podobna kot prejšnja, februarska, ko je komisija območju evra za letos napovedala 1,2-odstotno rast, celotni EU 1,5-odstotno, za prihodnje leto pa območju evra 1,8-odstotno rast in celotni EU dveodstotno. Padec BDP bosta po tokratni napovedi letos beležila le Ciper (4,8-odstotni padec BDP) in Hrvaška (0,6-odstotni padec BDP).
Inflacija po spomladanski gospodarski napovedi ostaja nizka, tako v območju evra kot v EU. Območju evra je komisija za letos napovedala enoodstotno, v prihodnjem letu pa 1,5-odstotno, celotni EU pa za letos 0,8-odstotno, v prihodnjem letu pa 1,2-odstotno.
Čeprav se bo brezposelnost zmanjševala le počasi, so znamenja po bruseljski oceni spodbudna. Komisija območju evra za letos napoveduje 11,8-odstotno, prihodnje leto pa 11,4-odstotno brezposelnost, celotni EU pa 10,5-odstotno oziroma 10,1-odstotno.
Javne finance so v vse boljši formi. Primanjkljaj bo v območju evra letos v povprečju 2,5-odstoten, prihodnje leto 2,3-odstoten, kar je pod tremi odstotki, ki jih kot zgornjo mejo določajo evropska proračunska pravila.
Tudi javni dolg se manjša. Območju evra komisija za letos napoveduje 96-odstotnega, prihodnje leto pa 95,4-odstotnega. To je sicer še vedno precej nad 60 odstotki BDP, kar kot zgornjo mejo določa pakt o stabilnosti in rasti.
Med državami, ki jim je bilo danes namenjene največ pozornosti, je Francija, saj tudi nova napoved kaže, da državi kljub načrtom nove vlade pod vodstvom Manuela Vallsa ne bo uspelo pravočasno, v letu 2015, odpraviti presežnega javnofinančnega primanjkljaja.
Komisija Franciji za prihodnje leto napoveduje 3,4-odstotni primanjkljaj, kar je sicer bolje od februarske napovedi, po kateri naj bi bil ta naslednje leto 3,9-odstoten. Še vedno pa je nad tremi odstotki, kar kot zgornjo mejo določajo evropska proračunska pravila.